Moje mnenje...kjerkoli na zemlji bi nosil uro,povsod ima priblizno enak vpliv gravitacija. Ce ponesemo uro v vecje visine, npr.10000 metrov,pa bi se tocnost verjetno zmanjsala. Ampak to so tako majhne razlike, da je to zanemarljivo. Mogoce niti ne pol sekunde na mesec. Zanimivo bi pa blo primerjati tocnost v kaksnih ekstremnih pogojih...npr.brezteznostno stanje napram recimo ene 15 ali 20 g.

Eh, Levjulu ne potegne, kaj mu razlagamo;
sila trenja v ležaju se spreminja zaradi lege ležaja samo v primeru, če sistem pospešuje;
ali je pospešek težnostni G ali pa pospešek npr rakete na poti na Luno, je vseeno.
Če pa sistem=ležaj miruje ali pa se giblje s stalno hitrostjo, je sila trenja v ležaju neka stalna in neodvisna od lege ležaja.
---
Srednješolska newtonova fizika, mehanika.

Tadej7ad napisal(a):

Trenje je posledica sile na podlago - v tem primeru je to teža nemirke; teža = masa x gravitacija; torej gravitacija ima vpliv na delovanje ročne ure na vzmetno spiralo.

kaac napisal(a):

Eh, Levjulu ne potegne, kaj mu razlagamo;
sila trenja v ležaju se spreminja zaradi lege ležaja samo v primeru, če sistem pospešuje;
ali je pospešek težnostni G ali pa pospešek npr rakete na poti na Luno, je vseeno.
Če pa sistem=ležaj miruje ali pa se giblje s stalno hitrostjo, je sila trenja v ležaju neka stalna in neodvisna od lege ležaja.

Ta formula velja če telo miruje ali se premika enakomerno premočrtno (1. Newtonov zakon). Sila, ki deluje na telo je sila teže (Fg = W) in se izračuna po enačbi: Fg = mg
F je sila v N
m je masa v kg
g (težni pospešek) = 9.81 m/s2

Gibanje urne nemirke je pospešeno gibanje. Pri pospešenem gibanju ne drži trditev, da je trenje posledica sile na podlago, to je le pri objektu v mirovanju ali pri enakomernem premočrtnem gibanju. V tem primeru, če se telo pospešeno giblje (2. Newtonov zakon) je formula F = ma
a je pospešek v m/s2

Trenje je sila, ki se upira sili gibanja. Pri nemirki povzroča gibanje sila vzmeti in trenje je sila, ki deluje v nasprotni smeri.

Zanimivo tole branje. Če se ne motim, je vsaj eden od vas fizik, pa naj še nam ostalim razloži kako je z gravitacijo itd. Če se prav spomnim iz gimnazijske fizike, smo mi računali s kakšno privlačno silo deluje na povprečnega 60 kg dijaka planet Mars. Smo izračunali, samo je bilo v rezultatu en kup ničel za decimalno vejico. No, torej verjetno deluje tudi na uro, če deluje na dijaka?! Ali pa se motim? Po moje bilo pametno se najprej dogovorit na koliko natančno se boste pogovarjali: ali na minust deseto potenco ali pa sploh ni omejitve. Pa brez zamere!

Po daljšem premisleku sem se še enkrat odločil za zapis na to temo. Sedaj v povezavi z vprašanjem, ali naj spregledamo očitno razhajanje mnenj in trditev v zvezi z vplivom težnosti na utrip nemirke v različnih položajih in pustimo, da gre tema nazaj v arhivske strani, ali pa naj se vključi neko strokovno arbitražo.
Nerodnost je tudi v tem Levjul, da;je tvoja trditev z dne, 10.12.2012 16:42 v direktni kontradikciji s tem, kar zagovarjaš tokrat.
Sicer pa zelo cenim tvojo raziskovalno energijo in voljo, dobiti raznovrstne podatke, ki se zdijo domala nedostopni in tudi siceršnje splošno vèdeje, poznavanje področja urarstva, kakor tudi naklonjenost in pripravljenost pomagati z različnimi nazornimi razlagami.

Filip napisal(a):

Zanimivo tole branje. Če se ne motim, je vsaj eden od vas fizik, pa naj še nam ostalim razloži kako je z gravitacijo itd. Če se prav spomnim iz gimnazijske fizike, smo mi računali s kakšno privlačno silo deluje na povprečnega 60 kg dijaka planet Mars. Smo izračunali, samo je bilo v rezultatu en kup ničel za decimalno vejico. No, torej verjetno deluje tudi na uro, če deluje na dijaka?!

Na predmete na Zemlji deluje Mars s pospeškom 1,364e-8 ms-2, ko sta si Mars in Zemlja najbliže (56 milijonov km). To je pospešek, ki je 7x10e8 (700-milijonkrat) manjši kot je pospešek predmetov na Zemlji zaradi njene gravitacije.
Povprečna razdalja med Marsom in Zemljo je 4-krat večja, 225 milijonov km.

Več napišem jutri, ker se mi zdaj mudi na vlak :-(

Levjul napisal(a):

Tadej7ad napisal(a):

Trenje je posledica sile na podlago - v tem primeru je to teža nemirke; teža = masa x gravitacija; torej gravitacija ima vpliv na delovanje ročne ure na vzmetno spiralo.

kaac napisal(a):

Eh, Levjulu ne potegne, kaj mu razlagamo;
sila trenja v ležaju se spreminja zaradi lege ležaja samo v primeru, če sistem pospešuje;
ali je pospešek težnostni G ali pa pospešek npr rakete na poti na Luno, je vseeno.
Če pa sistem=ležaj miruje ali pa se giblje s stalno hitrostjo, je sila trenja v ležaju neka stalna in neodvisna od lege ležaja.

Ta formula velja če telo miruje ali se premika enakomerno premočrtno (1. Newtonov zakon). Sila, ki deluje na telo je sila teže (Fg = W) in se izračuna po enačbi: Fg = mg
F je sila v N
m je masa v kg
g (težni pospešek) = 9.81 m/s2

Gibanje urne nemirke je pospešeno gibanje. Pri pospešenem gibanju ne drži trditev, da je trenje posledica sile na podlago, to je le pri objektu v mirovanju ali pri enakomernem premočrtnem gibanju. V tem primeru, če se telo pospešeno giblje (2. Newtonov zakon) je formula F = ma
a je pospešek v m/s2

Trenje je sila, ki se upira sili gibanja. Pri nemirki povzroča gibanje sila vzmeti in trenje je sila, ki deluje v nasprotni smeri.

Mar ni preprosteje napisati - mea culpa, motil sem se; kot pa iskati ne za lase privlečene "dokaze"...

... po drugi strani pa lahko bralstvo še vedno zabavaš z nebulozami (glej rdeče obavano besedilo)

Sam si napisal, da ima položaj vpliv na točnost:
Levjul napisal(a):

... Vplivajo pa drugi faktorji: položaj ure, gibanje, temperatura…

hkrati pa ne zmoreš pojasniti prek katerega (fizikalnega) mehanizma položaj vpliva na točnost.

PS: tvoje prispevke sicer rad berem

Predlagam, da malo ustavimo konje. Fizikalni zakoni so nič drugega kot modeli, s katerimi poskušamo razložiti dogajanje okoli nas, po možnosti pa še napovedati kak nov pojav. Newtonova mehanika zelo dobro opiše gibanje makroskopskih (trdnih) teles pri hitrostih, ki so majhne v primerjavi s svetlobno. Pri gibanju nemirke v vodoravni ali navpični legi pa imamo z opisom gibanja problem, ker so spremembe res majhne (govorimo o nekaj sekundah na dan, torej o manj kot eni desettisočinki napake, 0,01%). Pri taki natančnosti težko uporabimo enačbe za trenje, pravzaprav za gibanje nasploh, saj bi morali upoštevati vse živo. Kdo pravi, da lahko izmerimo koeficient trenja na štiri decimalke oziroma da se ta koeficient ne spreminja s hitrostjo gibanja uležajenih delov (vsaj na tretji decimalki). To lahko izračunamo le tako, da poenostavimo model in zavestno zanemarimo tisto, za kar mislimo, da nima bistvenega vpliva na pojav, ki ga opazujemo.

Najbrž bi se dalo izračunati gibanje polžaste vzmeti v navpičnem položaju - gibanje v vodoravni smeri je dokaj enostaven problem, vsaj dokler velja model, da je navor premo sorazmeren z odmikom (zasukom) iz ravnovesne lege. Imamo čisto sinusno nihanje. Kaj pa, če ta model velja samo na tri decimalke (kar je, mimogrede, odlično)? Recimo, da pri večjih odmikih (zasukih, amplitudah) linearna povezava med zasukom in navorom ne velja več. Potem moramo enačbi dodati nove člene in rešitev se lahko kar zakomplicira. Seveda obstajajo metode reševanja takih problemov (perturbativne metode), ampak to je za resen študij. Podoben je problem nihanja urnega nihala (nekaj postov nazaj), kjer moramo predpostaviti, da so odmiki majhni. V tem primeru namesto komplicirane diferencialne enačbe dobimo enostavno, katere rešitev je sinusno nihanje. Če pa hočemo komplicirati, lahko upoštevamo poljubno amplitudo, zračni upor pa še kaj.

Seveda je fino razumeti tudi take detalje, kot je delovanje nemirke v različnih položajih. Včasih pa je še lepše vzeti lupo, odpreti pokrov žepne ure (po možnosti stare 100 let) in uživati pri opazovanju delovanja mehanizma.

Vsi se strinjamo (upam), da na točnost ročne ure vpliva njen položaj.
Kateri fizikalni mehanizem vpliva na točnost pri različnih položajih? To je edino vprašanje!


Vse ostalo je bolj ali manj "straw man" - ali po domače "pesek v oči"
Na Fakulteti za strojništvo lahko kupite skripto "Tribologija", da ne bomo o trenju preveč na pamet. In ja, nemirka še vedno spada v Newtonovo mehaniko. In ne gre za vprašanje natančnosti modela ali natančnosti meritev... In trenje togih teles je vedno(!) posledica sile na podlago

Če se lahko vmešam bi predlagal, ob njegovem strinjanju seveda, da za arbitra v tej zanimivi temi (kot sugerira Art) določimo Mauricea. Je namreč dipl. fizik in kot tak po mojem mnenju kredibilna oseba. Ali pa če imamo morda kakega dipl. strojnikana med nami?

Problem je očitno dovolj zahteven, da bomo težko prišli do končnega odgovora brez nekoga, ki precej dobro pozna problematiko.