Pri uri na nihalo je vpliv gravitacije velik. Ura na nihalo, ki bi točno delovala ob morju, bi v dnevno izgubila 2 minute na vrhu Mont Everesta. Pa tudi pri manjših višinskih razlikah so odstopanja velika, npr. nihalna ura ki bi bila točna v Kopru, bi na Kaninski D postaji zaostajala dnevno približno 30 sekund.
Še hujša odstopanja bi bila na medcelinskih letih, če seveda odmislimo nepraktičnost nihajnih ur za uporabo na letalih.
V vesolju (geostacionarna orbita) pa nihajna ura ne bi delovala, za svoje gibanje nihala potrebuje težnost (gravitacijo).
Zapestne ure pa imajo nemirko, katera ima spiralo, ki poskrbi za gibanje nemirke in delovanje ure. V bistvu je energija spirala pri nemirki zamenjava za težnostno silo pri nihajni uri.
Zato ure na nemirko delujejo neodvisno od gravitacije, delujejo enako dobro pri morju ali v hribih in na dolgih letalskih poletih.
Delujejo celo v vesolju in tudi na vesoljski postaji, kjer ni težnostne sile.
Pri različnih položajih ure na isti nadmorski višini je gravitacija konstantna, zmeraj enaka.
Na odstopanje teka ure tako seveda ne vpliva gravitacija, ta je zmeraj enaka. V različnih položajih se spreminja položaj osi nemirke v sintetičnem ležaju (rubinu) in tako se spreminja trenje na osi nemirke. Pri večjem trenju nemirka napravi krajše gibanje, ima manjšo amplitudo in zato ura prehiteva.
people.timezone.com/library/comarticles/comarticles0013
people.timezone.com/library/horologium/h...um631675494030170118