Kari Voutilainen - urarski virtuoz

Prispeval Gorazd

Četrtek, 16 Februar 2017 07:01

Urarski portal minutka.si ustvarjamo tisti in predvsem za tiste, ki menimo(jo), da je ura več kot le prikazovalnik časa. Avtorji besedil in člani foruma smo v zadnjih sedmih letih ustvarili veliko vsebin in včasih se vprašamo, ali v urarskem svetu obstaja še kaj več od Omege, Rolexa, Patek Philipa, Vacheron Constantina in ostalih najboljših urarskih znamk? Odgovor se glasi: seveda obstaja! Češnja na torti so neodvisni urarji, ki ure izdelujejo v svojih butičnih ateljejih, v majhnih serijah, za individualne naročnike ter predvsem in popolnoma sami, vključno z mehanizmi. To so izjemni dosežki saj vemo, da je razvoj in izdelava mehanizmov drag, zahteven in dolgotrajen izziv celo za največje urarske znamke z veliko zaposlenimi. Eden takih je urarski virtuoz, avtor številnih horoloških mini čudes tako v estetskem kot v tehničnem smislu. Lani me je doletela posebna čast, da sem lahko osebno spoznal in se pogovarjal z gospodom Karijem Voutilainenom.

Da sem sploh imel priložnost spoznati g. Karija Voutilainena, bi se posebej zahvalil kranjskemu urarju in prijatelju Robertu Robniku, po mojih izkušnjah enemu najboljših tovrstnih strokovnjakov v Sloveniji, ki ga cenim zaradi njegove predanosti, strasti in pa seveda neskončnega urarskega znanja. Kot mi je v pogovoru zaupal g. Kari Voutilainen je bil Robert Robnik eden njegovih najboljših učencev. Zaradi zavzetosti za delo in veščin sta spletla osebne vezi in ostala prijatelja tudi po zaključku zelo zahtevnega šolanja elitnih urarjev WOSTEP v Švici, ki ga je Robert zelo uspešno opravil. Vse 3 nas je lani na sejmu Baselworld združila ljubezen in spoštovanje do tradicionalnih urarskih vrednot in nastal je tale prijeten pogovor.

Kari Voutilainen
Rodil se je leta 1962 na Finskem in je strasten horološki ustvarjalec že več kot 30 let. Po zaključenem urarskem šolanju na Finskem je svoje znanje nadaljeval leta 1989 v Švici, kjer je zaključil šolanje WOSTEP – post študijsko izobraževanje restavracije visoko kakovostnih in redkih komplikacij. Zaradi svojih sposobnosti restavriranja najredkejših komplikacij na svetu in lastnih originalnih kreacij, so ga hitro opazili najbolj ugledni urarji. Svoje znanje je delil nazaj med učence in 3 leta poučeval na WOSTEP šoli, kjer je vodil oddelek urarskih komplikacij. Ob tem se je posvetil izdelavi unikatnih in lastnih mehanizmov, ki danes ponosno bijejo v njegovih malih tehničnih in estetskih zapestnih čudesih. Kreacije so na ogled na njegovi spletni strani. Zadnjih 10 let g. Kari Voutilainen v Švici vodi lasten urarski atelje. Za svoje kreacije je prejel vrsto svetovnih priznaj, v urarskih krogih pa uživa najvišji ugled in spoštovanje.

G. Kari Voutilainen, lepo pozdravljeni v imenu bralcev spletnega urarskega portala minutka.si. Povedati moram, da zelo cenim, spoštujem in občudujem tradicionalne urarske metode, postopke in veščine. G. Voutilainen, poznani ste kot urar, ki močno verjame in je zvest tem vrednotam?

Pri izdelavi svojih ur sem precej zadržan in previden pri izbiri materialov, zato absolutno dajem prednost klasičnim in preizkušenim materialom. Novejši, kot je na primer silicij, so krhki, občutljivi in predvsem ne dovolj preizkušeni skozi čas. Nihče ne ve zagotovo, kako obstojni in trajni so. Morda ohranijo svoje lastnosti 10 - 15 let, kar pa je premalo. Silicijeve spirale na primer so krhke in jih je skoraj nemogoče čistiti ne da bi jih pri tem poškodovali. Nisem še videl silicijeve spirale, ki bi bile uporabne po 20 letih, stare ure, ki so izdelane iz tradicionalnih materialov, pa delujejo tudi še po 200 letih.

Kako pri vas poteka postopek izdelave ure od ideje do končnega produkta?

Proces nastajanja mojih ur gre od ideje najprej prek svinčnika na list papirja, kar velja tako za mehanizem kot vse ostalo. Nato seveda nadaljujem na računalniku, da nastane celotna konstrukcija. Nekateri deli, ki zahtevajo mikronsko natančno izdelavo, so proizvedeni s CNC stroji, ki jih krmilijo računalniki. Sestavnih delov je veliko, lahko se jih kupi ali pa izdela in jaz jih najraje izdelam sam. S stroji in z znanjem, ki ga imamo, več kot 99 % ure izdelamo sami. Torej vse od ohišja, številčnice, kazalcev in mehanizma z izjemo rubinov in spirale. Včasih so dele izdelovali delno na roko, danes imamo stroje, ki omogočajo izdelavo delov zelo natančno. Nekateri stroji so podobni kot so bili včasih, metode izdelave prav tako, vendar pa so danes na voljo računalniško vodeni stroji, ki so precej bolj natančni. Torej obdelave so enake, stroji pa drugačni. Velik del moje ure pa je vseeno izdelan, okrašen in sestavljen ročno. Pri tem zame čas izdelave ni najpomembnejši, saj me zanima izključno kakovost. Vsi moji mehanizmi so zasnovani in izdelani robustno, ne uporabljamo na primer najmanjših vijakov ampak močnejše, ki so s tem bolj trajni. (Slika spodaj Vingt-8)

Zelo mi je všeč klasična podoba in zasnova vaših ur. Kdo v vašem podjetju je odgovoren za dizajn ur?

Pravzaprav jaz. Moj dizajn izhaja tudi iz dolgoletnih izkušenj. Uro konstruiram za prihodnost in zato se rad odločam za praktičen dizajn. Razlog je v tem, da se ura s časom obrabi, popravila materiala pa bi zato lahko preveč vplivala ali spremenila prvotno obliko ure. Tega ne želim, zato že pri konstruiranju upoštevam te stvari. Sem predvsem praktičen, zato se izogibam ostrim robom, ti se naprej obrabijo in spremenijo izvirno obliko. Rad imam klasičen izgled, ta je zelo pomemben. Na leto izdelamo samo 40-50 ur in vsaki se posvetim v vseh najmanjših podrobnostih. Ob takih serijah kupci poiščejo mene in ne jaz njih. Očitno imajo radi moje delo :) (Slika spodaj Tourbillon 6)

Kaj pa izgled kazalcev, ki je zelo značilen za vaše ure?

Preprosto mi je všeč tak izgled, obličje ure mora imeti svoj značaj. Niso mi všeč ravni kazalci, ki morda niso vedno najboljše kakovosti. Takšen kot ga uporabljam sedaj mi preprosto ugaja, izhaja pa iz 90. let. Takrat sem iskal nekaj novega, da ne bi moje ure izgledale kot vse ostale. Pri tem včasih uporabljam tudi različne barve oziroma materiale, vsi kazalci mojih ur so izdelani ročno.

Kdo je vaš tipičen kupec?

To je zbiralec ur, ki nekoč pride do točke, ko bi rad imeli nekaj bolj individualnega, manj serijskega. Tukaj nastopim jaz. Pri meni kupec lahko pride v direkten kontakt z mano, kar pri večjih ali starejših proizvajalcih ni več možno. Patek Philipe na primer ne živi več (smeh). Ali pa so serije velike. Denimo pri serijah na primer 50.000 ur se izdelovalec ne more posvetiti vsaki stranki posebej, tudi če bi si to želel. Moji kupci lahko obiščejo mojo proizvodnjo, z njimi se pogovorim, skupaj se slikamo, celotna zadeva je veliko bolj osebna od nakupa ure v trgovini s kreditno kartico.

Ali so možna naročila pri vas po meri, želji?

Seveda, to se kar pogosto dogaja. Vsako uro lahko prilagodimo želji in potrebam kupcev, kot na primer: barvo, različne vzorce ali komplikacije. Imam stranko, ki ima več mojih ur. Namesto klasičnih številk si je zaželela arabske in v drugem primeru namesto številke 12 začetnice svojega imena. To smo tudi storili. Nekatere druge stranke potem morda želijo na primer številko 8 v drugi barvi in podobno.

Kako dolgo stranka čaka na vašo uro?

Zelo različno in ob tem se počutim nekako slabo, po drugi strani pa vem, da izdelujem poseben izdelek, za katerega si vzamem čas, zato drugače ne gre. Povprečna čakalna doba je od pol leta do dveh let, odvisno od želja kupca in naših zmogljivosti. Za uro s komplikacijo minutni repeater pa je čakalna doba minimalno 3 leta.

Kako vidite prihodnost tradicionalnega urarstva?

Industrija in industrijska proizvodnja sta zelo močni. Večina proizvajalcev ure predvsem sestavlja in veliko delov kupuje. Proizvodnja je zato postala zelo serijska, masovna. Tako pač je. Bo pa obstalo precej izdelovalcev kot smo mi, saj vedno obstaja trg za takšne ure.

Kakšno je vaše sporočilo mladim proizvajalcem ur, ki se šele podajajo na svojo pot?

Naj se ne ustrašijo tega, naj bodo vztrajni, a naj se hkrati zavedajo, da proces traja precej časa. Ničesar ni možno ustvariti čez noč. Dobro je tudi poznavanje trga in njegovih zakonitosti, želja in potreb kupcev. Misliti je potrebno dolgoročno in imeti jasno sliko in vizijo. Kaj želim biti in doseči čez 5-10, 20 let? Kar se mene tiče želim ostati na majhnih serijah. Imam ponudbe butikov, ki bi radi prodajali moje ure in bi jih vzeli 10 ali več na enkrat. To je zame veliko in bi moral zato povečati proizvodnjo. To pa ni v skladu z mojo vizijo in tega ne morem storiti. Raje ostanem na tem, kar sem. Veliko urarjev se ujame v past hitrega zaslužka. Prehitro 'prodajo svojo dušo hudiču' in popustijo pod zahtevami investitorjev ter se tako zelo hitro izgubijo med obilico masovnih proizvajalcev. Pri meni to ne gre tako. Pomembno mi je ostati zvest samemu sebi, raje ostanem neodvisen in delam, kar želim sam, brez vpliva drugih. Ničesar mi ni potrebno žrtvovati, a pri tem hitrega uspeha ni. Denar tu nima glavnega pomena.

Za konec vas moram vprašati še katere znamke najbolj spoštujete?

Če gledamo na industrijske znamke je to A. Lange & Soehne. So industrijsko podjetje, a imajo kljub temu lastno identiteto. Čeprav so del velike skupine, so skoraj edina industrijska znamka, ki še vedno stavi na tradicionalne urarske metode in postopke, pri čemer so zelo uspešni. Pri njih ni 'high-tech' tehnologije in materialov kot je silicij in podobno. Tam poznam nekaj ljudi, katerih delo izjemno cenim. Pri neodvisnih bi izpostavil urarski atelje Philippe Dufour. Začel je v časih, ki niso bili najbolj naklonjeni tradicionalnem urarstvu, a je preživel in njegovo delo je izjemno.

Gospod Kari Voutilainen hvala, da ste si vzeli čas za naše bralce. Želimo vam še veliko uspehov na vaši ustvarjalni poti in se veselimo vaših horoloških dosežkov tudi v prihodnje.

Vir : voutilainen.ch