Moje mnenje je, da so cene v urarstvu pretirane. K temu prispevajo še trgovci z visokimi maržami, koliko prispevajo trgovci ne vem. Če kdo ve, naj prosim sporoči trgovske marže za švicarske in japonske ure.

Primerjal sem pasove za firme Breitling in Seiko.
Breitling pas iz kavčuka cena 402 eura ( www.grayandsons.com/product/17509/129# ).


Pas iz enakega materiala znamke Seiko 34 eurov
( www.seiyajapan.com/ )


Breitling pas je 11,8 krat dražji, Seiko pas je tako samo 8,5% cene Bretlinga.
Kot sem hotel že s primerjavo o ceni kave povedati, v obeh primerih je kava dobra, samo nekje je cena pretirana. Tudi pasova sta oba dobra, samo eden je skoraj 12x dražji.
Podobno je tudi pri urah, Švicarji izdelujejo zelo dobre ure, imajo veliko dobrih in še več povprečnih firm.
Cene švicarskih ur so zelo pretirane, pri japonskih urah dobiš veliko več za enak denar.

igor napisal(a):

criptus napisal(a):

Včasih človek dobi občutek, da si nekateri brendi s cenami poskušajo dvigniti raven.

To ni samo občutek, to so potrjena dejstva!

Res je. Omega speedmaster day 7 let nazaj-1000evrov
Danes-2600!!!! Zakaj taka razlika???

Janeza Blond in Cindy Craword in še 100 drugih je treba tud plačat, saj drugače ne dajo na zapestje uro.
In številni reklamni oglasi, sponzorstva...
Nekaj pa še ostane za firmo in ostale.

Res je! Vse prej napisane ugotovitve držijo in n vem čemu se čudite, da nekdo navija cene. To je čisto enostavna logika-dokler je povpraševanje, cene rastejo! Ali kot bi naši sosedje rekli:" kad budale imajo novce, pametni se bogate!" Temu je tud eden priznan urar pritrdil, ko sva se ob pivu pogovarjala po uspešni obnovi stare ure, ki na trgu ni vredna nič, meni pa veliko pomeni, ker sem jo dobil za darilo od staršev pred 30 leti. S tem pravilom se vsak dan srečujem pri svojem delu, drugič pa se znajdem na drugi strani pulta ali pregovora, ko dam kup denarja za uro, fotoaprat, telefon, računalnik, avto, smuči, čevlje, obleko...... Verjetno se tudi vi vsi forumaši kdaj zalotite, da ste na eni ali pa na drugi strani pregovora. Kaj čemo! Če nihče nič ne bi kupoval, bi bila pa kriza še hujša.

Filip napisal(a):

Res je! Vse prej napisane ugotovitve držijo in n vem čemu se čudite, da nekdo navija cene. To je čisto enostavna logika-dokler je povpraševanje, cene rastejo! Ali kot bi naši sosedje rekli:" kad budale imajo novce, pametni se bogate!" Temu je tud eden priznan urar pritrdil, ko sva se ob pivu pogovarjala po uspešni obnovi stare ure, ki na trgu ni vredna nič, meni pa veliko pomeni, ker sem jo dobil za darilo od staršev pred 30 leti. S tem pravilom se vsak dan srečujem pri svojem delu, drugič pa se znajdem na drugi strani pulta ali pregovora, ko dam kup denarja za uro, fotoaprat, telefon, računalnik, avto, smuči, čevlje, obleko...... Verjetno se tudi vi vsi forumaši kdaj zalotite, da ste na eni ali pa na drugi strani pregovora. Kaj čemo! Če nihče nič ne bi kupoval, bi bila pa kriza še hujša.

pod tole se podpišem. @filip si zrihtal štoperico?

Upoštevati je potrebno, da je švicarski BDP na prebivalca za 3,3 krat večji kot naš. To se pozna pri končni ceni.
data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.PCAP.CD

Ure, ki niso delane v tako dragih državah so nekoliko slabše, pa tudi dosti cenejše.

se strinjam. ampak ponovno..treba je pogledat še iz druge plati.

rolexova keramična luneta...izdelava lunete traja 40 ur.

criptus napisal(a):

igor napisal(a):

criptus napisal(a):

Včasih človek dobi občutek, da si nekateri brendi s cenami poskušajo dvigniti raven.

To ni samo občutek, to so potrjena dejstva!

saj vem res je ja...

To je bila tudi moja misel, ki se je dala rabrati iz prvotnega prispevka.
Urarska industrija bo sčasoma prisiljena
-ali spustiti cene
-ali povečati točnost mehanike
Faktor 6+ (vsaj v mojem primeru) je pa le preveč za izkazovanje in potrjevanje naklonjenosti mehaniki ali zvenečem brandu.

Levjul napisal(a):

Moje mnenje je, da so cene v urarstvu pretirane. K temu prispevajo še trgovci z visokimi maržami, koliko prispevajo trgovci ne vem. Če kdo ve, naj prosim sporoči trgovske marže za švicarske in japonske ure.

Primerjal sem pasove za firme Breitling in Seiko.
Breitling pas iz kavčuka cena 402 eura ( www.grayandsons.com/product/17509/129# ).

Pas iz enakega materiala znamke Seiko 34 eurov
( www.seiyajapan.com/ )

Breitling pas je 11,8 krat dražji, Seiko pas je tako samo 8,5% cene Bretlinga.
Kot sem hotel že s primerjavo o ceni kave povedati, v obeh primerih je kava dobra, samo nekje je cena pretirana. Tudi pasova sta oba dobra, samo eden je skoraj 12x dražji.
Podobno je tudi pri urah, Švicarji izdelujejo zelo dobre ure, imajo veliko dobrih in še več povprečnih firm.
Cene švicarskih ur so zelo pretirane, pri japonskih urah dobiš veliko več za enak denar.

Itak se vseskozi vrtimo okoli iste debate, samo druge stvari imamo v zobeh...
Enkrat sem že zapisal, da je vsaka ura vredna natanko toliko, kolikor je nekdo pripravljen plačat zanjo. Trgovci in visoke marže nimajo kaj dosti skupnega, ali bolj preprosto rečeno, trgovci nimajo vpliva na končno ceno ure. Ceno ure določi manufaktura, prodajna cena pa je odvisna od tega, koliko se lahko zdilaš s trgovcem. Če je roba vroča, bo to sila težko, če roba ne gre v promet iz tega ali onega razloga, jo pač dobiš 30-40-50-60% ceneje.

Pri pasovih, kot sem tudi že zapisal, je podobno. Isti proizvajalec, isti material, cena pa krat juhuhu...Naj navedem samo en primer iz moje prakse. Pas za uro Frederique Constant z njihovim logotom (goveje usnje, croco imit) stane 175 eur, zanj jih dela Hirsch. Tak popolnoma enak pas, ki ima namesto FC napisano Hirsch in se prodaja v klasičnih urarskih trgovinah stane 26 eur!
...

Rolex je ena najbolj avtomatiziranih tovarn za izdelavo zapestnih ur. Štirideset ur za izdelavo keramične lunete je le marketinški prijem. Izdelava in vrednost lunte v serijski proizvodnji je zanesljivo nižja od 1,- euro kovanca. Tudi pri nas je nekaj tovarn, ki bi znale izdelati ekvivalentno keramično luneto.