Delim zanimiv prispevek umetnostne zgodovinarke Vesne Bučić o zgodovinskem razvoju slovenskega urarstva. Je iz leta 1961, ko je še delovala Tovarna ur Lipnica (Tulip), kar je na koncu tudi omenjeno.

Poleg mnogih podatkov in fotografij so zabavne tudi prigode in spletkarjenje (ljubljanskih) urarjev v 18. in 19. stoletju, ko si za urarstvo potreboval obrtno dovoljenje (v drugi polovici članka).

Npr. v prošnji iz leta 1801 Anton Regali, urarski pomočnik zapiše:

Nihče od tukajšnjih urarjev, niti Balthazar Hoffman, ne bi znal napra­ viti take ure. Moral bi jo imeti vsak urar, da bi po njej reguliral ure, ki jih dobi v po­ pravilo. Ce kdo dvomi v resničnost mojih izjav, sem pripravljen napraviti tako uro za zaprtimi vrati.

Ročnih ur pa na naših tleh najbrž nikoli niso izdel(ov)ali, kajne?

Več pa tu: www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-27RUK7...8ce-a3bc7e8727a8/PDF

Zanimivo, hvala...

Zanimivo branje. Evo, višam karmo

Prav paše ja za nedeljsko čtivo.

Še ena zanimivost, ki sem jo skoraj spregledal, ker je v opombah.

Tale ura Baltazarja Hoffmana, sicer najbrž uvožena in podpisana:


V opombi piše:

Pri restavriranjii ure za razstavo je našel tov. Bajec za mavčno plaketo listek, v go­tici popisan z naslednjim tekstom: »Ti osel, za­ kaj si to napravil? Renovirano 1846. leta. Aloys Schuscheck, pozlatar. Tega leta je bil potres.«

Zanimiva mi je pa tudi omemba novejše mehanske stenske ure Iskra Biro T3 (8 dnevno navitje). Pozna kdo to? Google nič ne najde.

Pozdravljen,

lep prispevek, kolikor mi je znano je najbližja lokacija kjer so sestavljali ročne ure, Kutina v bližini Zagreba. Sestavljali naj bi vzhodno nemške quartz mehanizme znamke Selh, še sam imam nekje eno mogoče prilepim še sliko.

V Lipnici so proizvajali tudi mehanske stenske ure Iskra v omarici velikosti cca 70cm brez bitja na utež (7 oz. 8 dnevno navijanje),oznake se ne spomnim. To naj bi bila kopija Kinzle mehanizma.

Za oznako Biro T3 sicer tudi ne vem. Vem pa da so bile ene okrogle cca 30cm s kovinskim ohišjem, na nemirko, druge so pa bile na kratko nihalo, teh modelov pa ni bilo veliko.
Lp

Ne vem, če je že kje napisano: Ali se število urarjev v Sloveniji povečuje ali zmanjšuje v zadnjih 50 letih ?

Sklepam. Ker so ukinili srednjo urarsko se pomoje zmanjsuje. Je pa zato veliko prodajalcev.

Se opravičujem, da obujam stare teme, ampak se mi je zdelo to boljše, kot če bi bil le zaradi tega odprl novo temo. Članek o stavbi na Cigaletovi ulici v Ljubljani, ki je pripadala urarju Francu Čudnu (med člankom je tudi kratek povzetek o njem).

https://siol.net/trendi/kultura/hisa-s-stolpicem-ki-jo-je-dal-zgraditi-znani-ljubljanski-urar-495058

Nasprotno,
prav prijetno, da si objavil

Prispevek o obnovi Ljubljanske mestne ure in urarju Samuelu Kukovičiču.

siol.net/novice/slovenija/spoznajte-urar...tno-uro-video-506809