Danes sem dobil uro na spodnji sliki. Baje bi naj bila Švicarska. Tovarna je baje ure izdelovala kratek čas, med leti 1950 in sredine 70-tih let. To je vse kar mi je uspelo izvedeti o uri. Za vsako dodatno informacijo o uri se vnaprej zahvaljujem.

Kaj res nihče ničesar ne ve? Kot kaže bom moral poiskati kakšnega urarja, ki se spozna na ure iz 60-tih ali 70-tih let.

Po izgledu sodeč si jo dobro datiral. Mikrolisk.de ima nekaj različnih omemb firme Esperanto, ampak stvar je v tem, da je bilo pred quartz revolucijo v Švici ogromno manjših urarskih firm (oz. so isti urarji delali ure pod več znamkami), tako da ti kaj več po sliki ne morem povedat. Že mehanizem bi povedal več. Glede vrednosti bi pa rekel, da boš kaj več kot 50 evrov težko dobil za tako uro, prej kaj manj. En moj kolega prav zato načrtno zbira stare švicarske in nemške ure ne- oz. manjznanih firm, ker so pogosto glede na mehanizme podcenjene in imajo zanimive dizajne (pa tudi zato, ker je malo poseben in ima zbirko že ene 300 starih <100e vrednih ur in bi za ta denar dobil že nekaj odličnih kosov ).

Tako da po moje, če ti je ura všeč, jo obdrži, ker nima prave vrednosti za prodajo, popraviti jo verjetno tudi zna skoraj vsak urar (najbrž "generičen" mehanizem, kar sploh ni nujno slabo), kaj več ti pa na podlagi zgolj številčnice težko povem.

Hvala za odgovor. Gospod Matrus, očitno imava z vašim kolegom nekaj skupnega. Tudi jaz zbiram ure predvsem zaradi kakšne posebnosti, ki jo ima ura ali kar preprosto zato, ker mi je všeč. Edino merilo je, da gre za mehansko uro in da deluje, no pa tudi tu sem se že pregrešil. Prve elektronske ure iz 70-tih let znajo biti tudi zanimive. Seveda žena nima prav nobenega razumevanja za to, po njenem je ena ura, sicer malo boljša, čisto dovolj. Otroci pa sploh nočejo ur, še Rolexa ne bi imeli, vse je na pametnem telefonu.

Včeraj sem na Kramarskem sejmu v Mariboru, čisto zavesno kupil žepno uro. Ura je sestavljena najmanj iz dveh ur. Številčnica spada k uri Lonville, mehanizem pa je znamke Lanco. Katere znamke ure pa je ohišje, ne vem. Ura deluje in je neverjetno točna za svojo starost. Ocenjujem namreč, da sta številčnica in mehanizem izdelana pred drugo vojno.

Tako pa kupujem ure, kot se reče "za dušo", nekatere imajo zadaj tudi posvetilo, in ne da bi zbral neko bogastvo. Tega bi se trenutno lotil, če bi imel nekaj več denarja, z nakupom naložbenega zlata. To je baje trenutno edina pametne naložba.

V resnici o urah tega ranga pogosto ni kaj dosti povedati. Gre za manjše firme, pogosto brez kakšne posebne zgodovine, in so sčasoma ugasnile. Ponavadi imajo generične mehanizme osnovne kvalitete in so pogosto zdizajnirane tako, da so izgledale dražje, kot so bile v resnici.

V skladu s tem tudi vrednosti niso visoke, tale je vredna cca. 30eur.

No, v svojo obrambo pa le moram povedati, da v zbirki nimam samo takšnih ur kot je ta na sliki. Imam tudi nekaj ur znanih firm, res pa niso v najvišjem cenovnem razredu. Tam nekje srednjega razreda. Lahko za nekatere trdim da spadajo tudi v višji srednji razred. Vendar o teh urah več ali manj najdem vse kar me zanima na netu, zato jih na forumu ne predstavljam. Sem pa do sedaj zbiral izključno žepne ure, nekatere v zbirki imajo za precejšno kilometrino za seboj. Če mi le uspe, ko kupim uro poskušam izvedeti kaj več o prejšnjem (ali prejšnjih) lastnikih. Zanimiva postane ura, ko izveš, da je z lastnikom med WW2 prepotovala vso Evropo in pol Rusije in nikoli ni odpovedala in še sedaj je relativno točna. Pa ni ne vem kako prestižna znamka. Ja, to je bila kvaliteta.

Da ne bo pomote, jaz cenim vsako mehansko uro, neglede na njeno vrednost. Gre samo zato, da o nekaterih urah ni dosti povedati, ker v zgodovini urarstva niso pustile posebne sledi. Dolčimo lahko približno obdobje, kaliber in vrednost, neke širše zgodbe pa ni.

ili_lj napisal: Gre zato, da o nekaterih urah ni dosti povedati, ker v zgodovini urarstva niso pustile posebne sledi. Dolčimo lahko približno obdobje, kaliber in vrednost, neke širše zgodbe pa ni.

Se strinjam z vami. Lahko rečem, da v vsem soglašam z vami. Nekje sem prebral, da so tam nekje v drugi polovici 19. stoletja (pa tudi prej) prihajali urarji v vas, se za nekaj dni naselili v eni hiši in potem so izdelovali in popravljali ure za celo vas in še širšo okolico. Takšna ura ni imela napisa firme. Zato tudi ni zanimiva. Zanimiva pa postane skupaj z lastnikom, ko skupaj nastane zgodba. Kot n. pr. tale (relata refero): nekoč je lastniku žepna ura padla v vodnjak. Čez mnogo let, ko je bil lastnik ure že davno pokojni, so čistili vodnjak in našli uro. Odnesli so jo urarju, ki je uro usposobil, tako da je ponovno delala brezhibno. Sam tega nisem videl zato težko ocenim ali je zgodba resnična. lahko bi bila. Ali pa je samo ena od legend, ki so krožile na podeželju.