V tej temi pišemo o komplikacijah. Kaj to je?

So dodatne funkcije mehanskih urnih mehanizmov (osnovne so: ure, minute in sekunde). Prikazovanje datuma, dneva v tednu ali meseca imenujemo male komplikacije, bolj zapletene funkcije (npr. tourbillion, večni koledar) pa velike komplikacije.


Prvo vprašanje je namenjeno sekunderju, ki je poleg ur in minut osnovna komplikacija.

Ali so pri vseh mehanizmih sekunderji direktno povezani z oscilatorjem? Ok razen pri komplikaciji jumping seconds ...

Glede zgornjega vprašanja bi rekel NE
V bistvu lahko ure delimo glede tega v grobem na tri dele.
1. Ure z majhno, izven centra sekundo (small seconds). Ta način izdelave ure ima v vseh primerih direktno poganjan sekundnik. Izvedba je izjemno preprosta, tam kjer je sekundni zobnik je samo podaljšana os skozi luknjo v številčnici, na to os pa je potem nataknjen mali sekundnik. To je tudi najstarejša, najenostavnejša, najbolj primitivna in zagotovo najbolj zanesljiva izvedba. Zaradi tega ima tudi 99,9% žepnih ur sekundnik izven centra.

2. Ure z centralno sekundo in indirektnim pogonom. Gre za večinoma starejše kalibre, tako navijače kot tudi avtomatike. Najlepši primer iz te klase je Omega 601, ki jih je pri nas malo morje. Te mehanizmi vsi trpijo za problemom, ki ga je zgoraj opisal kolega. Ne mislim s tem, da je pri vseh tako, je pa to pogost problem. Izvedba je taka kot pri mali sekundi, s tem, da se iz sekundnega zobnika (ki je nameščen izven centra, na isti lokaciji kot pri malih sekundah) izvede prenos preko zobnikov v center mehanizma, kjer je potem nameščena os na kateri tiči sekundni kazalec. Vsi taki mehanizmi imajo posebno vzmet, ki ˝špona˝ to zadnjo os, na prenos, da je zajem zobnikov čim bolj tesen in ne prihaja do čudnega hoda velikega sekundnega kazalca. Izvedba je načeloma enaka kot pri kronografih, le da je sklopka premanentno sklopljena.

3. Ure s centralno sekundo in direktnim pogonom. Pravzaprav je v tem primeru šlo za problem, ki je dolga leta mučil proizvajalce ur. Mislim, da so ga prvič razrešili pri Zenithu, nisem pa siguren. Izvedba mehanizma je taka, da se sekundni zobnik premakne v center, na njegovo os pa direktno natakne veliki sekundnik. To je v bistvu enak princip kot pri mali sekundi, s tem, da je sekundni zobnik v samem centru mehanizma, kar za sabo potegne praktično preureditev vseh delov v uri. Ta sistem se sedaj uporablja skoraj v vseh novejših mehanizmih (kronografi so tukaj večinoma izjema).

Pri žepnih urah z centralno sekundo (ne kronograf) in urah z jump seconds komplikacijo je malo drugače, je pa to spet za novo temo debate:) Prilagam še link, kjer je tehnično zadeva malo bolje opisana...
people.timezone.com/library/horologium/h...um631670098360080701

Dodal bi samo še, da je izvedba ure s centralnim sekundnikom pravzaprav komplikacija in to celo komplikacija, ki je za svojo realizacijo zahtevala ogromno ur dela urarskih inženirjev. Mislim, da je med urarskimi privrženci to dostikrat spregledano.

Ali vam je pri nakupu ure bolj pomemben dizajn ali komplikacija.
Mene je pri prvi uri bolj pritegnil dizajn, pri drugi pa sem ciljal na mehanizem in komplikacije.

Prvo poganja eta 7750 in ima poleg osnovnih funkcij še kronograf.
Drugo pa poganja eta 2892-a2 in ima poleg osnovnih funkcij še flyback, letni koledar in kronograf.

Mi je pa zanimivo, da nas je veliko, ki radi ostajamo pri eni znamki. tudi sam sem naklonjen Maurice Lacroix-u. mogoče je to malo smešno a tako pač je.

Mislim da je kar pri vecini pri prvi uri prisotno taksno zaporedje v procesu odlocanja. In $ nekje vmes

Ob ogledu slik iz teme Baselworld 2016, sem opazil zanimivo dno Blancpain ure in se takoj spomnil še na eno podobno komplikacijo.

Ulysse Nardin Hourstriker Erotica Jarretiere

Pri JLC-ju znajo "komplicirat"..

Reverso Grande GMT

Reverso je svojga dnarja vreden. Zanimiva pa je zgodba, zakaj je sploh nastal