Pozdravljeni!

Že dalj časa občasno obiščem portal minutka, ker se predvsem na forumu dobi sila veliko uporabnih informacij. Sedaj (končno) prvič pišem sem, da malo skupaj predebatriamo na tole tematiko in da mogoče poveste še vaše izkušnje. Osebno menim, da se v tem času, ti. recesiji, splača kupit kakšen dober komad, ki je bil pred par leti izven naših finančnih zmožnosti, saj so cene second hand ur kar močno padle. Prav tako pa so se na tržišču pojavili primerki, ki si jih prej lahko le sanjal, saj so jih nekateri primorani prodati in je pač sedaj enkratna priložnost, da se jih kupi. Pri višjem cenovnem razredu (razen, če res denar ni problem) se nove ure ne splača kupit, ker lahko dobimo za ceno nove dosti boljši second hand.

Zanima me sledeče: ali kdaj kupite kakšno uro iz zgoraj opisanih razlogov? Ste zbiratelji kaj povečali svoje zbirke? Se sploh strinjate z napisanim?

Lep večer

Jaz osebno bi težko kupil 2nd hand. Razen od koga, ki ga res poznam. Preveč je fine mehanike in nikoli ne veš kako je lastnik ali več njih, z uro ravnal.

Moje mnenje pač.

Po drugi strani pa so časi najbrž res bolj naklonjeni dobremu nakupu kot prodaji. Tudi novo uro se da včasih dobit kaj ceneje. Občutek pri tem je vsekakor boljši kot nakup rabljene

Jaz nimam nikakršnega zadržka do nakupa rabljene ure. Vsekakor bolj varno kot nakup rabljenega avtomobila, npr. Večina lastnikov dragih ur je namreč ljubiteljev in z njimi lepo dela. Za tistega, ki si ima namen kupiti eno uro in jo imeti celo življenje, je tudi nakup nove smela odločitev. Prav tako se navadno kupi novo uro za darilo (diplome, okrogle obletnice, itd.). Če pa si zbiratelj in bi imel v svoji zbirki več različnih ur, pa se gotovo splača kupiti rabljeno. Naj navedem nekaj primerov: Rolex Submariner za cca. 3.000 EUR v primerjavi z novim, ki stane cca. 6.000 EUR, IWC Portuguiser za cca. 3.000, ko je nov 7.200 EUR, različni modeli Paneraia za cca 70 % cene novih. V zgoraj naštetih primerih dobiš za ceno novega Baume&Mercierja, Breitlinga ali Tag Heuerja uro ranga višje. Največja nevarnost je, da naletiš na res dober fake, zato je absolutno priporočljiv face to face deal in obisk urarja, ki bo potrdil avtentičnost.

Vseeno je pri nakupu rabljene ure treba upoštevati nekaj dodatnih stroškov. Če gre za usnjen pašček je nakup novega, vsaj zame, "must", verjetno pa je zaradi zagotavljanja vodotesnosti in dolgoročnega delovanja fino riskirati še za opravljen veliki servis (do 500 EUR).

Sam sem letos svojo zbirko povečal za Panerai 88 in si zadal "omejitev" ene ure na leto :-).

Takšno je moje mnenje.

Sredi recesije dvomim, da ljudje, ki že prej niso imeli dobre ure, sredi vsesplošnega pomanjkanja, ravno zdaj kupujejo le-to. Tisti, ki so pa imeli prej, pa bodo itak imeli vedno.. Moje skromno mnenje, vendar ljudje imajo vedno manj za kruh, kaj šele...

Second hand ure so lahko zelo dober nakup, v tujini je to bolj razvito.
Poglej si temo "CRONOMANIA sejem rabljenih ur - Italija", ki opisuje tak sejem v Italiji.
Prodajalci so v večini urarji, ki prodajajo zelo dobre ure.

naceloma se drzim pravila, da kupujem novo uro ... dobim garancijo in vem kaj imam. Ampak: v ptrimeru, da bi dobil kako zanimivo zbirateljsko ponudbo bi zagotovo kupil rabljeno ...

Novo je novo, tu ni kaj. Samo second hand tudi ne pomeni nujno slabo. Nakup pri pooblaščenem urarju je zame čisto samoumevna stvar, če kupuješ zase ''za na roko'', za v zbirko, ko ti ure lepo stojijo v omari, pa je zame važna le avtentičnost, ker skoraj vsako uro se da lepo poštimat.