Napisal si, naj definiram dušo, in sem jo. Vacherona sem postavil kot jasen primer nekoga, ki gre svojo pot in ne kot edino opcijo. V primerjavi pa sem uporabil Astona in Rolex, ki še zdaleč nista Ferarri in Vacheron, ampak sta čisto primerljiva z Mazdo in Seikom. In postavil sem trditev, ki je večini jasna. Prva dva imasta duše, druga dva pa ne. Da "manufakturni"švicarji predelujejo ete, je jasno, zato še ni nič manj duše v njih. Ni potrebno vse secirat, ali naj povem drugače; človek je sestavljen iz elementov periodnega sistema. Vse skupaj je vredno cca. 6 dolarjev. Ko pa te iste materiale združiš v človeka, je ta neprecenljiv. Japonci lahko 100 krat naredijo boljše železo, močnejši kalcij, čistejšo vodo (in ne vem iz česa vse smo sestavljeni), ampak kup teh materialov nikoli ne bo imelo duše. Človek jo ima.
Ne me narobe razumet; prepričan sem, da moje urarsko znanje nikdar ne bo doseglo tvojega. Verjamem tudi, da je razen mene, še marsikdo zinil na široko, ko si se s svojim ogromnim znanjem predstavil na tem forumu in to lahko samo pohvalim in vem, da se od tebe lahko še marsikaj naučim. Glede duše pa si v zmoti. Vsaka čast Japoncem, ampak ko primem Japonca v roke, me navdušeno obide misel "high edge tehnologija". Ko pa manj natančnega, manj točnega in manj všečnega švicarja, me prešine, da v roki ne držim nekaj navadnega, temveč tradicijo in zgodovino, ki sega 300 let nazaj in več.
In ugibam, da boš našel Japonca, ki je pred vsemi Švicarji napravil uro, pa to še vseeno ni to.
Lp.

Dušo v urarstvu nekako povezujemo s človekom, kateri je naredil nek predmet in nekako prenesel svojo vizijo, znanje, tradicijo, sanje, znoj v ta predmet.
Žal premnogi mislijo, da imajo to predvsem narodi z visokim BDP (bruto domači proizvod) na prebivalca. Zato naj bi imeli predmeti iz bogatih držav dušo, tisti iz revnih pač ne. Nekako tako, razviti zahod ima dušo, Azijci, Afričani… ti seveda ne. Tako nas vsakodnevno prepričujejo tudi naši mediji, nesreči enega bogatega zahodnjaka bodo posvetili ogromno pozornost, medtem ko za revne narode to ne velja.
Predmeti iz razvitega zahoda so tudi dražji, ja seveda dušo imajo predvsem dragi predmeti. Če vzamem tvojo primerjavo Aston in Rolex. Tako duše nima Fiat 500, (tudi naš fičko), BMW Isetta, Lada Niva, stara škoda, trabant, spaček, volkswagen… In pri urah so brez duše, ure znamke raketa, vostok amphibia, Seiko5, Darvil, G10, Stocker&Yale, mogoče tudi Swatch in seveda vse kitajske ure.
Tako vsi dobro poznamo Omego Speedmaster (Apollo ameriški vesoljski program) uro, ki je bila v vesolju, večina pa nas ne pozna Sturmanskie ure (Gagarin prvi človek v vesolju) , Fiyta Chronograph (kitajska vesoljka ura).
Mediji in marketing naredijo ogromno, drage zahodne ure imajo pač veliko medijske pozornost in odličen marketing. Z dobro reklamo ure pridobijo »dušo«.
Vsak pri sebi naj ugotovi, kaj mu pomeni to, da neko uro nosi Brad Pitt, Bruce Willis, Sarkozy, Michael Schumacher, Cindy Crawford in seveda Hulk Hogan in James Bond.
Jaz sem to že ugotovil.

Moram...Hrošč ima še kako dušo! Me je žena pred kakšnim mesecem dni vprašala, kakšen avto bi si kupil, če bi zadel na lotu in moj odgovor je bil ravno Hrošč. Prav takšen, kot ga je imel moj dedek. Zdaj ga ne morem kupit, ker nimam dodatne garaže in bi bilo škoda, da zunaj trohni. Seveda bi v zbirko dodal tudi MG A, Fiat 500 (italijanski), stari 911, Mini in še kaj. Vse to so avtomobili praktično brez vrednosti, ampak da nimajo duše, o tem pa ne moremo govorit. Kot si rekel, nimajo duše le tisti, ki imajo visoko ceno.
Celo dlje bi šel; v tem trenutku imam na roki Poljot z meh. 31681 in moram priznat, da ima še to del duše, ko pogledamo, da si Švicarji še zdaj grizejo nohte, ker so prodali stroje v 70-ih Rusom.
Sturmanskega pa še predobro poznam in me prav jezi, da z vesoljem povezujejo (mo) samo Omego. Je pa res, da je Omega bila izbrana za misijo, Gagarin je pač nosil na roki, kar je bila v tistem času standardna oprema vojaških ruskih pilotov. In da. Cena igra v svetu veliko vlogo, vendar hvala bogu, ne pri vseh. Doma imam ogromno predmetov z dušo, ki pa na tržišču ne bi dosegle nobene vrednosti. Npr. moj ročno, posebej zame izdelan Kukri. Vrednost? 60€. Ga prodam? Nikoli!

A danes sploh kdo nosi uro iz potrebe? Pomojem ne. Torej ima vsaka ura za nekoga, ki si jo je kupil dušo. Pa naj bo to Patek, Seiko ali Fossil.

Druga stvar pa je prestiž. Tu pa ne moremo govoriti o duši, temveč marketingu, ki nas prepriča, da za stvar plačamo tisoče evrov.

Ne bi rekel toliko marketing kot čredni nagon

Marketing je potreben pri znamkah, ki vgrajujejo razne generike za 60€, uro pa prodajo za več 1000€. Osebno cenim znamke, ki so nekaj vložile v razvoj lastnega mehanizma. Uro pa nosim v veliki meri iz potrebe, ker sem v službi več ali manj vezan na minute, mi ni vseeno, kaj dam na roko, saj lahko človeka oceniš v veliki meri tudi po časomeru. In sam nekaj dam nase. Ker pa imam naravo dela takšno, da se lahko ura hitro poškoduje, ne nosim (pre)dragih ur v službi. Zgornja meja je nekje pri 1000€. Safirno steklo obvezno, žal pa mehanika ni primerna za tja, ampak ne morem iz svoje kože, pač tvegam notranje poškodbe in posledično popravila.

Marketing je kar povsod prisoten. Če kje, pri urah ne drži, da ima višja cena temelj v višjih stroških. Pri večini luksuznih ur predstavlja mehanizem manj kot 5 % tržne cene (!).

blazb napisal(a):

Marketing je kar povsod prisoten. Če kje, pri urah ne drži, da ima višja cena temelj v višjih stroških. Pri večini luksuznih ur predstavlja mehanizem manj kot 5 % tržne cene (!).

NE VEM ČE BO DRŽALO..ali mogoče veš koliko časa in denarja vložijo vrhunske manufakture v razvoj mehanizma?

Se opravičujem vsem ljubiteljem Rolexa, če so iz mojih postov razbrali tudi kaj negativnega o Rolexu.
Že večkrat sem napisal na blogu: Rolex je z dobro reklamo in kvaliteto naredil blagovno znamko, ki je danes ena izmed najbolj prepoznavnih v urarski industriji.
Sam mislim, da je Submariner super ura, ima super dizajn, kvaliteta mehanizma in ure je nesporna. Edina zamera pri mehanizmu je komplicirano umerjanje z mikrostella vijaki in seveda njihov način vpenjanja rotorja. Seveda, če uro servisiraš vsakih 5 let pri dobrem urarju (in preplačaš servis), bo ura tekla vrhunsko.


Mikrostella vijaki




Osovina pri Rolex mehanizmu cal. 3135
people.timezone.com/mdisher/andrewb/3135/3135_1.htm

Tako imam tudi sam clone submarinerja (ali mogoče clon Fifty Fathomsa) Marcello C. Nettuno 3. Z uro sem zelo zadovoljen.
Kaj pa najbolj zamerim Rolexu – njegove visoke cene, pretirano agresivno reklamo in njegov slab sloves. Saj veš, da je to ura za šminkerje , pozerje in druge. Da ne bo zamere, vsi minutkarji in pravi privrženci Rolexa so tukaj izvzeti.
Povedam bom s tole primerjavo (primerjava je seveda hipotetična):
V Novi Gorici plačam kratko kavo 1euro, npr. v Ljubljani na boljši lokaciji pa bi mi zaračunali 12 eurov. Kava bi bila v lepši šalčki, tudi piškot zraven, lokal super urejen, zgodovinska lokacija, v lokal hodijo pomembneži, elita… Kava bi bila dobra v NG in v Ljubljani, samo tam bi imel občutek, da so me oguljuvali, po domače nategnili. To pa ne maram.
Submariner je dobra ura, samo pri ceni nas Švicarji blazno nategujejo. Ne samo Rolex, tudi vse ostale švicarske firme.

ali ni tako pri vseh stvareh? kava, auto, pohištvo, obleke...sigurno se do neke mere plača kvaliteta, ostalo je marketing in vse kar spada zraven.
zakaj so rolex in ostale vrhunske? švicarske ure DRAGE? zato ker jih ljudje kupujejo. cene izdelkov postavi tržišče.

sloves rolexa s pozerji, šminkerji...ljubosumje in nič drugega. ta sloves so ustvarili ljudje ki si rolexa ne morejo privoščit. podoben sloves ima ali pa je imel bmw. auto za pozerje, gospodje vozijo mercedesa. KRETENIZEM, popolnoma enak kot rolexov primer.

kava 12 eur..se človek počuti nategnjenega? pač greš k sosedu in jo spiješ za 2 eura. če greš pa na kavo za 12eur..v očeh ljudi ki si tega ne morejo ali ne želijo privoščit postaneš nastopač, kreten, pozer...vse samo človek ne.