Ure so umerjene tudi v različnih temperaturah in za isochronism (isochronism, točen čas glede na navitje ure).
Zato urarji ločijo dva pojma, umerjanje (angl. adjustment) in regulacija (angl.regulation).
Umerjanje je fino nastavljanje nemirke, spirale in spreminjanje dolžine spirale medtem ko je regulacija samo spreminjanje dolžine spirale.
Ne vem, če so izrazi oz. prevodi umerjanje (adjustment, fine tuning), regulacija (regulation ) in izokronizem (isochronisem) najbolj pravilni, zato prosim ostale minutkarje za mnenje.
forums.timezone.com/index.php?t=tree&goto=2135&rid=2

Za intermezzo k tej zanimivi debati pa morda še tole;
Ste se kdaj vprašali..
..kako dolgo teče nek avtomatik z enim samim obratom rotorja?
En poln obrat rotorja doseže navitje vzmeti, ki zadostuje za cca 1,8 do 2,4 minute teka ure. To sklepam iz podatka na spletni strani orbita.com, o potrebnem številu obratov navijalca (v večini primerov se pojavlja od 650 – 800 potrebnih vrtljajev/dan) za posamezen model ure, ki jo je pred kratkim k svojem postu prilepil Criptus (Zelo zanimivo in koristno).
Moj Tissot n. pr. Rabi 650 obratov na 24h in če vzamemo, da so prišteli 50 obratov za rezervni pribitek, jih je 600 ravno prav za 24 urno delovanje časomera. Z enim samim obratom rotorja torej dobimo 2,4 min. teka.. Malo ali veliko?!
Po drugi strani pa si nekako ne morem predstavljati, da z našimi vsakodnevnimi opravili, z uro na zapestju, dosežemo toliko potrebnih polnih obratov rotorja. Iz tega bi lahko tudi sklepal, da so naši avtomatiki komaj še ravno prav naviti in le redkokdaj do skrajne možnosti.

P.S. (Mogoče se to zgodi le takrat, ko se naša draga odloči, da bomo prali zavese vsega stanovanja, ali ko od nje »v dar« dobimo pomenljivo pretesen pulover in polo majico z prižetimi dolgimi rokavi. Po taki telovadbi bo pa ura tekla, ..celo dlje od tovarniškega podatka.) :S

Zanimivi detajli te zanimajo

Ne vem če lahko število obratov in posledično rezervo navitja obravnavamo kot linearno soodvisnost. Vzmet namreč ne zagotavlja enake sile na začetku navijanja kot je še manj napeta kot takrat ko je v drugem skrajnem položaju. Zaradi tega tudi tek mehanizma ni popolnoma enak skozi ves čas (stabilen). Samo razmišljam, morda gre za zanemarljive vplive...

Ura se na roki veliko prej navije do konca kot pa na navijalcu. Roka ima poleg nekih normalnih ˝dolgih˝ gibov še nešteto vmesnih kratkih gibov in avtomat se nanje vedno odzove. Dokler je navitje ničelno rotor kar nori nato pa se ta eksplozivna intenzivnost vrtenja vzporedno z navitostjo manjša. Pri navijalcih pa je vrtenje ure enakomerno zato ne pride do norenja rotorja, s tem pa je posledično tudi čas do polnega navitja daljši. Bistvo navijalcaje, da uro drži v zlati sredini navitja. To pomeni da se ne odvije in ne navije do konca.

Vir: urarska enciklopedija Robnik

Predstavljam si, da je cca 50 obratov rotorja, ki sem jih omenil v prejšnjem pisanju, kot rezervni pribitek, tistih, kjer rotor »kar nori naokoli«, ker še nima pravega odpora vzmeti, od teh dalje pa uro začne res konkretno navijati..
..Saj vse to so nedvomno že konstruktorji in urarski mojstri predebatirali, se motili, preizkušali, popravljali.. Sam pa se vendar le navdušujem nad vzporednim, neodvisnim in samostojnim odkrivanjem stvari in spoznavanjem novega, ob čemer se ti lahko porodijo (kot neobremenjenemu zunanjemu opazovalcu, uporabniku in ljubitelju), kake ideje ali vprašanja, ki pa ekspertom zaradi njihove ujetosti v določene kalupe in pravila stroke, »ne smejo« priti na misel.

Postopoma se mi oblikuje končno mnenje o navijalcih in možnem načinu optimalne uporabe. Še nadaljnja izkušnja mi kaže, da podatek v manualu, ki ga je odkril Criptus na strani orbita.com/2010_web/NEW/Database-T.htm
,torej omenjeno priporočeno število obratov na 24h, vsak posamezen avtomatik, drži navit na vhodnem nivoju; Kakršna napetost vzmeti je bila, ko smo uro namestili na navijalec, tako tudi vzdržuje.
Meni se je primerilo, da se je ura (sneta z navijalca), ko sem jo spravil v vitrino, ustavila po 10 urah teka.
Podatki na omenjeni spletni strani, so torej taki, da zadoščajo le za vzdrževanje obstoječega stanja energije v vzmetnem bobnu. Če je bila ura že postavljena na navijalec, z malo rezerve navitja, se nam lahko zgodi, da se bo po nekaj urah ustavila, če jo bomo neposredno po tem odložili, n. pr. na nočno omarico.
Če pa bomo dali uro na navijalec (nastavljen na priporočene obrate) popolnoma brez energije, bo vrtenje na njem zadostovalo le za sproten tek (ta se pojavi šele po kakih 100 obratih) in morda še za kakšno uro v mirovanju.

Točno o tem je govoril Robnik...

Ali obstaja podatek ali pa ga je kdo kje, kdaj zasledil;
Koliko polnih obratov mora narediti ROTOR, še najlažje je v mislih obravnavati ETA_in 2824 mehanizem , da je ura iz stanja mirovanja POLNO NAVITA ?

Precej. Je pa odvisno od mehanizma do mehanizma. Mislim, da imajo ETA sistemi okoli 40 obratov rotorja na en polni obrat navijalne krone (za hec sem šel šteti in se je to tudi v praksi potrdilo). Milsim pa, da pri novi vzmeti potrebuješ okoli 30 obratov, iz nule seveda, da je ura polno navita. Potrebno je tudi upoštevati, da, če ura ni nova ali ravno iz kvalitetnega servisa, se ne bo ustavila, ko je do konca odvita, ampak že prej.

To pomeni, da je v končni fazi potrebno kar precej obratov rotorja, okoli 1000.

Rekel bi pa, da je recimo Seikov sistem avtonavijanja bolj učinkovit v smislu obratov rotorja, je pa to samo moje mnenje.

Kaj pa če bi namesto dragega navijalca ur instaliral nek koračni motorček oz. ...
in bi se ura samo vrtela v eno smer, rotor pa bi "visel" na "dnu"..
Kaj bi se zgodilo, če bi pretiraval in bi rotor opravil 2x več vrtljajev, kot je potrebno za polno navitje ?
Gotovo ima ura neko varovalko.