Današnje ure Raketa so zelo specifične in niso narejene za široko potrošnjo. Ko sta leta 2009 David Henderson-Stewart, horolog in dolgoletni profesor sovjetskega urarstva in Jacques Von Polier kupila pravice za znamko, ju je vodila ideja o vrnitvi k tradiciji in ne k masovni industriji. Leta 2012 sta v St. Petersburg pripeljala Jean-Clauda Queneta, ki je bil direktor sektorja za izdelavo mehanizmov pri Rolexu, pred tem pa vodja proizvodnje pri Francku Mullerju.
Bistvo Raketa ur je, da je prav vsaka komponenta mehanizmaa razvita in izdelana v podjetju (In House). Tudi spirale izdelujejo sami in zato pripadajo le peščici brendov na svetu s to sposobnostjo. Temelj sodobnih ur Raketa je, da delujejo na originalni frekvenci 2,5 Hz. S tem so nekoliko žrtvovali natančnost, najbolj pa so ponosni na to, da jim je uspelo razviti specifičen zvok mehanizma, ki se razlikuje od klasične švicarske ure.
Ure se večinoma sestavljajo ročno, Tudi tam, kjer moderna industrija dela z roboti, je to pri njih zmanjšano na minimum. Letna proizvodnja je zelo majhna - 4000 ur. Je pa zato število zaposlenih za takšno obseg proizvodnje zelo veliko: 100 ljudi. Če vzamemo za primerjavo Oris: 180 ljudi sestavi 35.000 ur na leto. Ne trdim, da je Raketa boljša ura od Orisa, ampak za razliko od 95% Orisov, ki so sestavljene, ure Raketa so resnično proizvedene. To je bistvo Rakete in zato so jo znova lansirali. Našli so ravnovesje med tradicijo in modernizmom. Ko vse skupaj seštejemo, te ure še zdaleč niso drage in le zemljepisna pozicioniranost proizvodnje (nizki stroški dela) jih ohranja v zgornjem entry ali začetnem srednjem razredu v primerjavi s švicarsko produkcijo.
Ure Raketa niso namenjene povprečnemu profilu kupca, ki želi imeti natančno in moderno uro. Namenjene so ozkem krogu, ki svoje kolekcije običajno dopolnjujejo z nečim, kar odstopa od današnjega mainstreama. Tukaj pridemo do zapleta iz vidika logistike, saj se ure servisirajo le v St. Petersburgu, Parizu in Marylandu, kar pomeni, da ne gre samo za sprehod do lokalnega AD, ker uro oddamo na kontrolo ali popravilo. Ne gre pa za mehanizme, čigave komponente je moč pridobiti iz starih Raketa kalibrov in jih ustrezno nadomestiti.
Na vprašanje, kaj razlikuje dobro uro kot je ta od boljše ure za podoben denar je veliko odgovorov, večina pa je odvisna od osebnega pogleda in razumevanja celotne tematike.
Če strnem, bistvo današnje moderne mehanske ure je, da je natančna in da ima konkretno rezervo delovanja. Postaja vse bolj zaželeno, da jo odložimo v petek popoldne in jo znova damo na roko v ponedeljek, ne da bi jo bilo potrebno ponovno zagnati (naviti) in nastavljati čas. Skratka, kronometerska preciznost (odstopanje -4 do + 6 sekund/dan in 3 dni rezerve moči delovanja). Za ceno navedene Rakete in tudi za četrtino manj je možno dobiti zelo dobre ure z uradnim COSC kronometerskim certifikatom in 80 urno rezervo navitja (Tissot in Mido). Ta stopnja mehanizma vsebuje tudi silicijevo spiralo, ki je prožnejša, bolj elastična in z popolnimi antimagnetnimi lastnostmi, kot tista klasična v Raketi ali mnogih drugih mehanizmih. Še večje presenečenje v tem cenovnem razredu predstavlja prisotnost regulatorja s protimi vzemtmi, ki je stabilnejši od klasičnega indeks sistema regulacije. Oba brenda si to lahko privoščita, ker sta člana Swatch grupacije, ki ima vse potrebno za izdelavo odličnih mehanizmov (ETA in Nivarox). Za razliko od Rakete, ne moremo govoriti o In House produkciji, je pa zato ekskluzivna, saj ETA izdeluje Powermatic kalibre samo za člane omenjene grupacije.
Za četrtino več od zneska za Raketo pa se lahko preselimo že bistveno višje, kjer preidemo v spodnji luksuzni razred z Longines Spirit in odličnim uradnim COSC kronometrom, mehanizmom L888.4. V primerjavi s Powermaticom deluje na pol Herza višji frekvenci (3,5 Hz), kar ga je stalo 8 ur rezerve moči, vendar še vedno omogoča, za ta cenovni razred, impresivnih 3 dni (72 ur) navitja.
Drži da večina modernih swiss ur deluje v kronometerskih okvirih, vendar eno je moči delati, povsem drugo pa morati delati v mejah tega standarda, saj se s certifikatom proizvajalec zaveže temu. Zato vedno poudarjam uradni certifikat ali pa proizvajalce, ki celotno produkcijo bazirajo u enakih ali še bolj strožjih okvirjih (Tudor, Nomos, Breitling, IWC, Zenith, Omega, Rolex, JLC....).
Iz navedenega je nekoliko nehvaležno primerjati Raketo s Swiss produkcijo v enakem cenovnem razredu, saj iz vidika ljubiteljskega pogleda na urarstvo vsebuje močnejše adute, iz perspektive uporabnika pa je nekoliko podhranjena.
