Ko je Seiko prvič izrekel besedo Astron, se je merjenje časa spremenilo za vedno.
To je bilo davnega leta 1969, ravno na Božični dan, ko je Seiko lansiral na tržišče prvo kvarčno zapestno uro na svetu za komercialno uporabo, narejeno v omejeni seriji 100 kosov, ki so jo poimenovali Seiko Quartz Astron. Ura je imela odstopanje točnosti do 5 sekund na mesec, kar je takrat pomenilo stokrat večjo natančnost kot katera koli mehanska ura, prav tako pa je neprekinjeno tekla 250 krat dlje od mehanske ure. Za tiste čase nekaj nepredstavljivega. In takrat so dejali: »Nekoč bodo vse ure narejene na ta način«. Danes iste besede uporabljajo pri novem Astronu. Imajo prav? Preverimo!
Sicer nisem ravno pristaš kvarčnih ur, a vsake toliko časa kakšna izmed njih močno pritegne mojo pozornost. Novi Astron si je mojo pozornost vsekakor zaslužil. Verjetno ste takoj prepoznali ime Astron, ime ure, ki se je prvič pojavilo pred več kot štirimi desetletji. A tu se podobnost s staro uro tudi konča. Novi Seiko Astron, izstreljen med zvezde leta 2012, nam govori zgodbo točnega časa s sprejemanjem GPS signala kjerkoli na našem planetu. Gre za tehnološki čudež, ki deluje na svetlobno energijo, sprejema signale GPS satelitov in prikazuje točen čas kjerkoli na zemlji, kar pomeni, da zazna vseh 39 časovnih pasov. Čas pokaže tako, da s pomočjo GPS sprejemnika, ki se sramežljivo skriva v notranjosti ure določi lokacijo na kateri se nahaja ura, nato pa jo primerja z milijonom točk, ki jih ima v svoji podatkovni bazi in od katerih je vsaka od njih natančno dodeljena svojemu časovnemu pasu. Tega pač ne zmore nobena druga ura.
Da ne bo pomote, Astron se razlikuje od ur, ki sprejemajo radijske signale atomskih ur. Tako imenovane radijsko vodene ure sprejemajo signale točnega časa samo, kadar so v omejenem območju postaj, ki oddajajo signal in se nahajajo v Ameriki, na Japonskem, v Veliki Britaniji, Nemčiji in na Kitajskem; torej ne pokrivajo celotnega zemeljskega obličja. Astron pa prikazuje točen čas kjerkoli po svetu, pa naj bo to sredi oceana ali vroče puščave, na Antarktiki, ali pa v Tibetanskem gorovju. Astron prav tako avtomatsko zazna v katerem časovnem pasu se nahaja, medtem ko radijsko vodene ure ne.
A roko na srce, novi Astron ni bil prva ura, ki sprejema točen čas s pomočjo GPS satelitov. Čisto prvi je bil leto poprej limitiran Citizenov Eco-Drive Satellite Wave, ki pa nima GPS geo-lokacijske funkcije in zaradi tega ne spreminja časovnega pasu avtomatsko. Konec koncev, Seiko Astron GPS Solar natančno ve kje se nahaja, a vas žal ne zna napotiti do najbližje bencinske črpalke ali priljubljene restavracije. A komu mar…
Ko se zadovoljni prvič čisto zares soočimo s pravkar kupljenim Astronom in ga vzamemo iz lične embalaže, mu bo morda najprej treba napolniti akumulator. Astron se namreč polni s pomočjo svetlobe. Kakršne koli, a najbolj efektivna za polnjenje je seveda sončna svetloba. Če ga postavimo v prostor, ki je razsvetljen s fluorescenčnimi žarnicami, bodo le-te potrebovale 530 ur, da mu napolnijo akumulator, svetloba otožnega oblačnega vremena bo za poln akumulator poskrbela v 135 urah, medtem ko ga pogled v jasen in sončen dan že v šestih minutah napolni za cel dan delovanja, za poln akumulator pa bo treba počakati še 65 ur. Prikaz polnosti akumulatorja je prikazan na displeju, ki se nahaja med deveto in deseto uro in je označen s črkama E – F (empty/prazno – full/polno). Polno napolnjen akumulator ima zalogo energije za dva meseca delovanja ure v popolni temi, a so šli inženirji pri Seiku še korak dlje. Da ne bi ura trošila energijo brez potrebe, se po 72 urah v temi postavi v stanje pripravljenosti in nam to tudi pokaže; ura se ustavi, centralne sekunde pa se postavijo na tretjo uro in tam tudi obstanejo (v takem stanju bo akumulator zdržal dolgih šest mesecev), dokler Astron ponovno ne uzre žarka svetlobe, ki ga v trenutku požene v tek. A ne na čisto običajen način. Najprej se na točen čas postavijo centralne sekunde, nato ure in minute, sledijo ure in minute sekundarne številčnice, čisto nazadnje pa se na pravilno številko postavi še datum. Prav zanimivo. Ob tem je potrebno pripomniti, da GPS sprejemnik na uri ne deluje, dokler nima akumulator vsaj polovico moči, a najbrž novi lastnik ure no bo hranil v sefu, temveč jo ponosno nosil, kar bo brez najmanjše težave v vsakem trenutku zagotovilo dovolj energije za optimalno delovanje GPS funkcij.
Seikov Astron uporablja dve vrsti upravljanja z GPS signali; avtomatsko in ročno, za natančen prikaz časa in časovnega pasu pa potrebuje signal vsaj štirih satelitov. Vsak dan se skuša samodejno sinhronizirati z GPS signalom in to na zelo izviren način. Ko programska oprema v njegovi notranjosti zazna močnejši signal svetlobe, je to lahko znak, da bi bil sprejem morda dovolj dober za nastavitev ure. Če Astron pridobi signal, si zapomni ob kateri uri se je to zgodilo. Vsak naslednji dan ob istem času in predpostavki, da so pogoji za sprejem signali dobri (npr. da ura ni prekrita z rokavom, oblačno vreme…), avtomatsko ponovi iskanje in sinhronizira uro. Da zagotovi neverjetno natančnost odstopanja točnosti ene sekunde na 100.000 let, Astron preko GPS signala sprejema tudi podatke prestopnih sekund. Prestopna sekunda se dodaja vsakih 18 mesecev, da kompenzira upočasnitev vrtenja zemlje. Nazadnje je bila dodana 31.12.2013
Nenehno iskanje signala satelitov je energetsko izredno potratno, zato je razvojnemu oddelku in inženirjem pri Seiku tehnologija porabe in shranjevanja energije pri novem Astronu predstavljala revolucionaren izziv. Da so v uri združili solarno tehnologijo z GPS, so bila potrebna leta napornega dela, ki so privedla do nič manj kot sto prototipov ure. Samo Seikovi napredni tehnologiji za energetsko učinkovitost in mikro tehniki se je treba zahvaliti, da so izumili tako miniaturen GPS sprejemnik, da so ga lahko zapakirali v ohišje s premerom 47 mm in višino 16,5 mm. In samo Seikovo napredno znanje IC vezja je omogočilo razdeliti zemljo na milijon točk in vsaki posebej dodeliti časovni pas. In ker smo že večkrat omenili časovne pasove, morda samo stavek ali dva o njih. Časovni pasovi so del zemljine površine, ki imajo določen isti čas. Na našem planetu je teoretično 24 časovnih pasov, v praksi pa meje ustrezajo mejam administrativnih enot ali geografskim posebnostim, ponekod je čas celo prilagojen. In tu smo pridelali tistih 39 časovnih pasov, ki smo jih omenili na začetku. Še nekaj zanimivih primerov časovnega pasu glede na UTC za tiste, ki se ne poglabljajo v več kot 24 časovnih pasov; Teheran = UTC +3 ure in 30 minut, Kabul = UTC +4 ure in 30 minut, Katmandu = UTC +5 ur in 45 minut, Caracas = UTC –4 ure in 30 minut…
V prvem trenutku je pogled na uro morda neprepričljiv, lahko bi rekli skoraj preveč klasičen za karakter, ki ga ura simbolizira. Ure, minute, centralne sekunde, datumsko okence pri tretji uri, sekundarna številčnica pri šesti uri in multi funkcijski indikator pri deseti uri, ki tudi urarskemu navdušencu ne pove skoraj ničesar. A že ob prvem pravem stiku z uro postane jasno, da ne gre za še eno konfekcijsko različico kvarčne ure. Z lahkoto se lahko prepustimo naslajanju nad harmoničnimi linijami in eleganco, ki kaže čas v soju svoje popolne čistosti.
Že v naslednjem trenutku se naš pogled ustavi na…no ja, na steklu, čeprav se zdi, da je ura pravzaprav brez njega. Za to je odgovorna prav posebej za to uro razvita Super-Clear Coating prevleka, nanešena z obeh strani stekla, ki poskrbi, da se izgubi 99% vseh neželenih odbojev in izboljša čitljivost tudi pri močni svetlobi. Na ta način se skozi steklo, ki skrivnostno in zapeljivo poudarja mistično globino 3D številčnice pod katero se skrivajo solarne celice, ustvari lesketajoč slap ščemeče svetlobe, ki se na fascinanten način poigrava z njeno perspektivo.
Zdi se, da je premer ure prevelik za večino zapestij. A temu ni tako. Vsekakor je ura velika, a se na zapestje lepo uleže in deluje bolj kot kakšna ura, s premerom 43-44 mm in je za nošenje veliko bolj udobna, kot bi intuitivno pričakovali za uro s premerom 47 mm.
Ura obstaja v različnih barvnih kombinacijah in kombinacijah iz različnih materialov, a je všečnost odvisna od okusa posameznika. Tako jeklen, kot tudi silikonski, oz. pas iz titana so izredno udobni za nošenje. Nosil sem vse in moje mnenje je, da je s silikonskim pasom njen izgled celo nekoliko manjši. Premišljeno izpeljan, zaključen in vpet v ohišje poudari strogo, a nežno ravnotežje, ki poskrbi, da ura kot celota vzbuja občudovanje.
Ure, minute in centralne sekunde so pri svojem prikazu zelo natančno poravnane z indeksi, kar je za uro tega cenovnega razreda pač nujno zlo. A centralne sekunde poleg svojega dela opravljajo še, če se pošalimo, priložnostna dela. Ob pritisku na določen gumb nam lahko povedo v katerem časovnem pasu se nahajamo, ob ustavitvi na dvanajsti sekundi nam povedo, da je sprejemnik sprejel signal GPS satelitov, ob ustavitvi na petnajsti sekundi nam povedo, da je ura v stanju varčevanja z energijo in ob ustavitvi na osemnajsti sekundi, da ura ni sprejela GPS signala. Ob iskanju GPS signala nam centralne sekunde prav tako lahko pokažejo, koliko satelitov je bilo sprejetih in sicer na peti sekundi en satelit, na deseti drugi in tako naprej do petindvajsete sekunde, ki pokaže, da je ura sprejela signal petih satelitov.
Indikator pri deseti uri, kaže, od zgoraj navzdol, sprejem GPS signala, prikaz polnjenja akumulatorja, vklop ali izklop letalskega načina in vklop ali izklop poletnega/zimskega časa. Vsekakor je to precej informacij, stlačenih v tako majhen prostor, a je to vseeno mnogo bolj elegantna rešitev, kot pa ločeni prikazi za vsako funkcijo.
Tudi sama krona, ki je zaradi bolj zanesljive vodotesnosti privita, je pri novem Astronu nekaj posebnega in ne opravlja običajne funkcije. Z njo se namreč ne da nastaviti ne časa, ne datuma. Je pa v veliko pomoč pri tem, a še vedno si mesto protagonista lastijo multi-funkcijski gumbi na obodu ohišja.
Datumsko okence ni ravno velikostni presežek, a so številke še vedno dovolj velike in čitljive, da ustrežejo tudi malo starejšim očem.
Sekundarno številčnico, ki se nahaja pri šesti uri lahko nastavimo na poljubni časovni pas, a moramo biti pri nastavljanju in odčitavanju pazljivi, saj kaže 24-urni prikaz časa v enem samem krogu.
Velik vtis name je naredil tudi test moči sprejema signala. Na mestu, kjer se mi radijsko vodena ura še nikoli ni sinhronizirala, Garmin pa tudi jamra, da ne najde satelitov, Astron pohrusta vse. Po nekaj sekundah mi centralne sekunde najprej pokažejo dovolj močan sprejem signala, v naslednjih trenutkih pa se ura tudi samodejno sinhronizira.
Ko stopimo iz letala, ki nas je popeljalo npr. v New York, je dovolj samo pritisk na gumb in ura se bo nastavila na nov časovni pas. Zakaj pritisk na gumb, če pa je ura tako inteligentna, da dela vse avtomatsko, kar vseskozi ponavljamo? Zato, ker smo imeli zaradi varnostnih razlogov oz. zahtev v letalu uro nastavljeno na letalski način. A če bomo stali na vogalu Dillingham Streeta in se čez most sprehodili do Phoenix Street Amphitheatra, se bodo kazalci sami avtomatsko pomaknili za uro nazaj, saj smo pri prečkanju reke spremenili časovni pas.
Da ima taka ura večni koledar verjetno ni treba posebej poudarjati. Če se datum Seikovega Premier Kinetic Perpetuala začne premikati nekje dobre pol minute pred polnočjo in se do polnoči že postavi na naslednji prikaz datuma, je Astron mnogo bolj natančen. Natanko v trenutku, ko centralne sekunde skočijo na sekundo čez polnoč, se začne vrtenje diska datuma, ki je zelo enakomeren in brez "zatikanja", kar sem opazil pri nekaterih drugih urah. Za vsak premik na datum naslednjega dne porabi Astron natanko sekundo. Tako sem bil 28.2., pravzaprav 29.2. sekundo čez polnoč, štiri sekunde privilegiran, ko sem se naslajal ob opazovanju dogodka, ki se zgodi samo enkrat na leto.
Ob vsej poplavi superlativov pa sem pri novem Astronu našel tudi šibko točko in sicer je to iluminacija kazalcev. Če za indekse lahko rečemo, da v temi žarijo, tega žal ne moremo reči za kazalca ur in minut. Bil bi pristranski, če bi rekel, da se jih sploh ne vidi, vendar po mojem mnenju nikakor ne dovolj za kakšne bolj utrujene oči. Mene to sicer ne moti, prepričan pa sem, da bi se znal kdo ob to malenkost upravičeno spotakniti.
Če rezimiram; kar se estetske podobe ure tiče lahko brez slabe vesti rečem, da izpolnjuje emocionalno privlačnost, ki se manifestira v brezčasnem dizajnu in ji daje edinstveno razpoznavno vrednost, iz tehnološkega vidika pa poudarja svojo neprekosljivo sposobnost poskrbeti, da ponosni lastnik ne bo ostal ravnodušen. Popolna kombinacija! To je Seiko Astron GPS Solar.
Ostali tehnični podatki:
Osnovne funkcije: ure, minute, centralne sekunde, datumsko okence pri tretji uri, sekundarna številčnica pri šesti uri
Frekvenca oscilatorja: 32.768 Hz
Točnost/mesec: ± 15 sekund pri T 5ºC do 35ºC
Delovna temperatura: -10ºC do +60ºC
Pogonski sistem: Koračni motor
Vir energije: Akumulator
Sprejem GPS signala: Samodejna nastavitev časovnega pasu
IC integrirano vezje: C-MOS-IC
Zastopnik blagovne znamke Seiko za Slovenijo je podjetje Sten d.o.o. iz Ljubljane