še veliko je variant kako spoznati falcifikat. vsi zgoraj navedeni členi so osnovne iztočnice. naprimer 4.člen. nimajo vsi rolexi vgravirane kronice pod napisom swiss made. oziroma pred letom 2003 je ni imela nobena ura. prvi rolex z gravirano krono je bil submariner 16610LV, submariner z zeleno luneto. od takrat naprej imajo vse rolex ure gravuro na steklu, razen milgauss z belo številčnico. zakaj je nima, ne vem.
problem nastane pri boljših falcifikatih, kjer imajo ure vse 4 zgornje pogoje izpolnjene. takrat pa pride do izraza končna obdelava ure, poliranje, AR premazi stekla, če je safirno, zvok klikanja lunete...in drugo. ker pa seveda teh stvari človek ne pozna, je njbolj enostavna rešitev obisk k ustreznemu urarju.

Mislim da je Milgauss GV s črno številčnico in zelenim steklom tisti, ki nima LEC. Menda prav zaradi zelenega stekla. Lepa urca

V več milijonov dolarjev vrednem svetu ponarejenih ur vam je seveda oproščeno, če menite, da so edino prestižne švicarske blagovne znamke ur tarča ponarejevalcev na Daljnem Vzhodu. High end švicarske urarske blagovne znamke, če jih naštejemo samo nekaj, kot npr. Rolex, Omega, Breitling, Patek Philippe, IWC, Hublot, Longines, TAG Heuer...so samo prve izmed žrtev. Industrija urarskih ponaredkov bo obstajala tako dolgo, dokler bo zanjo dovolj povpraševanja. In to je zaenkrat celo v porastu!

Večina ljudi, ki iščejo ponaredke švicarskih ur, želi z njimi očarati svoje prijatelje in znance. Nekateri kupujejo ponaredke zato, ker bi radi okusiti slast luksuza na zapestju, preden se zares odločijo za nakup originala, spet tretji pa zaradi čiste radovednosti, zabave ali pa kot poceni darila. Seveda pa obstaja tudi manjšina, ki ima v lasti original in si kupi ponaredek izključno zaradi varnostnih razlogov. Originale nosijo za posebne priložnosti, ponaredke pa za vsakdanjo uporabo. A ne glede na napisana dejstva gre, v vsakem primeru in to brez opravičila, za krajo intelektualne lastnine, ki je seveda sankcionoirana tudi z zakonom.

Pri ponarejanju ur gre za zelo dobičkonosno industrijo, kar se da opaziti pri vse večjem številu spletnih prodajalcev ponarejenih ur. A niso vsi ponaredki „poceni smeti“ (čeprav je zame pravzaprav vsak ponaredek zame smet). Obstajajo različne stopnje kakovosti. Na tržišču lahko najdete razred „A“ ponarejenih ur, katerih cena se giblje nekje do 50,00 eur, ali pa razred „AAA“, za katero mora kupec odšteti tudi od 300,00 do 500,00 eur, ali celo več. Mnogi ponaredki prihajajo na tržišče z zahtevnimi in popolnoma funkcionalnimi komplikacijami in z mnogimi izmed njih imajo celo izkušeni in visoko usposobljeni urarji težavo pri prepoznavanju.

Švicarske manufakture niso zaman zaskrbljene glede vse večjega porasta kakovostnih ponaredkov, ki s svojo odlično reprodukcijo zavajajo nevednega in nič hudega slutečega potrošnika, ki plača za tak ponaredek skoraj isto ceno, kot če bi kupil original. Prav iz tega razloga večina imenitnejših urarskih manufaktur prepoveduje spletno prodajo svojih zapestnih ur. Švicarska carinska služba ocenjuje, da se vsako leto „obrne“ približno 40 milijonov ponarejenih ročnih ur, kar v prevodu pomeni, da se na ta račun izgubi približno 400 do 500 milijonov evrov prihodkov. Zares zastrašujoče številke.

Kako pa je z japonskimi urami? Ali res obstajajo tudi ponaredki Seiko ur? Mnogi ljudje sicer domnevajo, da Seiko ni tako prestižna blagovna znamka, da bi se njihove ure splačalo ponarejati, vendar se hudo motijo in odgovor je: DA! Blagovna znamka Seiko med ponarejevalci ni nobena izjema in tudi njihove najcenejše ure so predmet ponarejanja.

A kdo za vraga pravzaprav kupi ponarejen Seiko? Hm, zelo dobro vprašanje! Cena večine Seiko ur ne presega 400,00 - 500,00 eur. To so predvsem kvarčne in kinetik ure, ki so zastopane v večini. Ikona Seiko 5 npr. stane dobrih 100,00 eur in na tej točki se verjetno sprašujete, zakaj se ponarejajo tudi tako poceni ure? In zakaj bi jih kdo sploh hotel kupiti? Odgovor je kratek in sila preprost - eden od osnovnih zakonov ekonomije - zakon ponudbe in povpraševanja. Največ ponaredkov Seiko ur se še vedno proda v Aziji, kjer poznavalci ocenjujejo, da se devet od desetih kupcev raje odloči za nakup ponaredka, kot da bi obiskali pooblaščenega Seiko prodajalca in pri njem kupil original. Razlog je največkrat cena, saj jih nakup originalne ure Seiko lahko stane več kot mesečna plača! Vendar hej, te isti prodajalci, kot smo že omenili, prodajajo tudi preko spleta...in tu smo lahko žrtve vsi!

Namen pisanja tega članka je torej izpostaviti, da ponaredki ur Seiko resnično obstajajo in jih lahko nevede kupimo tudi preko spleta. Obstaja kar nekaj brezvestnih prodajalcev, ki preko eBay-a, Amazon-a ali AliExpress-a, ponarejene Seiko ure prodajajo kot original! Ali take ure prodajajo zavestno ali nevede in jih celo oglašujejo kot originalne ure, pa je že predmet druge zgodbe.

Dobra plat medalje je, da je večina ponaredkov Seiko ur (urarski navdušenci jim pravimo "Feiko") tako slabih, da jih je več kot enostavno prepoznati, slaba plat medalje pa je, da so potrošniki, ki te ure kupujejo, tako nevedni in mislijo, da so kupili uro Seiko po zelo, zelo ugodni ceni.

Kot pri ponaredkih švicarskih ur, obstajajo različne kvalitetne izvedbe tudi pri ponaredkih Seiko ur in nekatere resnično delujejo tako prepričljivo, da jih ne prepoznajo niti stari urarski mački. Nekateri ponaredki Seiko ur so precej sumljivi, očitni in včasih že prav bizarni, nekateri pa so skoraj natančne kopije, kot npr. priljubljeni model diver SKX, predvsem pa ikona Seiko 5. Taki ponaredki vas zlahka zavedejo, če ne veste, kako jih razlikovati od originala.

Še vedno je največ ponaredkov kultne ure Seiko 5. Ura je enostavna za izdelavo, deli za mehanizem, ki prihajajo iz različnih tovarn na Daljnem Vzhodu, pa smešno poceni. Dotaknimo se torej ure Seiko 5.

Prva stvar, ki jo je dobro vedeti o pristnem Seiko 5 je, da so sloviti mehanizem 7S26 do leta 2006 izdelovali v Seikovi tovarni v Singapurju in od leta 2006 dalje ga izdelujejo v Seikovi tovarni v Maleziji. Končno sestavljanje ure poteka v Seikovi tovarni v Hong Kongu. Do leta 2002 je imel Seiko 5 dno ure iz nerjavečega jekla, nekateri modeli pa so imeli na steklu pri šesti uri rahlo vidno lasersko gravuro „5“. Žal pa je ponarejevalcem kmalu uspelo kopirati tudi emblem „5“. Od leta 2002 naprej ima ohišje ure Seiko 5 novo podobo. Jeklen pokrov dna ure so zamenjali s steklenim, na katerem je jedkan emblem „5“ in s tem tudi ponarejevalcem zelo otežili delo.

Seiko 5 je mehanska ura. Iz tega naslova se centralne sekunde na uri pomikajo zvezno in sicer preskočijo šestkrat v eni sekundi. Če vidite uro Seiko 5, katere centralne sekunde skačejo v intervalih po eno sekundo je evidentno, da gre za ponaredek (ok, v poznih sedemdesetih so sicer naredili, kdo bi vedel zakaj, tudi nekaj kvarčnih ur Seiko 5, a so bile te bolj izjema, kot pravilo. Ves prispevek pa se seveda nanaša na avtomatske ure Seiko 5).

Nekaj najbolj običajnih nepravilnosti, ki se pojavljajo pri ponaredkih Seiko ur so:
- nepravilno črkovan napis SEIKO; npr. Aseikon, Sieko, Salco Sgeco...(ok, lahko se nehate smejati)
- logo Seiko z napačno pisavo
- grobo izdelano/obdelano ohišje in nepravilna oblika le-tega
- nepravilno napisane referenčne številke
- logotip „5“ jedkan na sprednji strani stekla
- zaščitna folija z rdečo črto na pokrovu ure (Seiko v glavnem uporablja pol transparentno modro zaščitno nalepko)
- Seiko Japan vgravirano za zaponki pasu za uro
- slabo svetleča luminiscenca na kazalcih in indexih
- pomanjkanje svetlečega materiala na številčnici
- kazalci imajo drugačen barvni odtenek kot indexi...

Našteli smo le nekatere najbolj vpadljive detajle ponarejenih ur. Seveda pa ne gre spustiti dizajnov ponarejenih Seiko ur, ki so, kljub pravilnemu napisu Seiko, totalna brca v temo in ko jih človek vidi ne ve, ali bi se smejal, ali jokal. No, niso vsi dizajni enako slabi. Nekateri ponaredki Seiko ur želijo biti skoraj identični originalu, a jih kljub izraziti podobnosti izda groba obdelava, morda napačna števičnica, nepravi kazalci, ali pa nepravilna tipografija in oblika, ter velikost črk na pokrovu ure, katera kupcu, ki nima ravno „natreniranega“ očesa, zlahka uide. Obstaja pa seveda tudi nebroj verodostojnih ponaredkov Seiko ur, ki bi jih na prvo žogo celo izkušeni lastniki zamenjali za originale. Fotografije ponarejenih ur pri prodajalcih na spletnih straneh ne pokažejo vseh podrobnosti, pravzaprav so zorni koti fotografiranja skrbno izbrani, da zakrijejo vse pomanjkljivosti ponaredka, ki bi bile očitne že na prvi pogled. Najlažja bi bila seveda primerjava originala in ponaredka, če bi si uri stali ob boku, a je to žal ponavadi nemogoče, največkrat šele v primerih, ko je škoda z nakupom ponaredka že storjena.

Tarča ponarejevalcev so nemalokrat tudi „zlate“ ure. Originali imajo „zlato“ ohišje, logotip, kazalce, indexe, okrasni okvirček datumskega okenca, medtem ko ponaredki razen barve ohišje ostalega ne premorejo.

Tudi napisi na urah velikokrat izdajo ponaredek. Če so že oblike črk pravilno ponarejene, je največkrat besedilo natisnjeno previsoko ali pa so črke preveč stisnjene. Še en napis je zelo pomemben; identifikacijska koda, torej oznaka kalibra in pa številka ohišja. To imajo brez izjeme vse Seiko ure.

Nekoč sem od stranke, ki se je zanimala za kalibracijo teka mehanizma dobil v roko uro, ki je delovala zelo prepričljivo. Niti pomislil nisem, da se za vso perfektnostjo izdelave skriva ponaredek. Ne vem zakaj, a nekaj mi vseeno ni dalo miru in sem uro detajlno pregledal. Vse se je ujemalo in ko sem uro razočaran, ker me je instinkt prevaral, že skoraj odložil na prodajni pult, me je zabodlo v očeh. Vedel sem! Pri šesti uri me je zmotil napis Japan Made! Po moji oceni pri tej uri edina, a še kako šolska napaka ponarejevalcev, ki so prodali skoraj popolno uro. Seiko nikoli ne uporablja napisa Japan Made, pač pa Made in Japan, Mov´t Japan...

Na srečo pa se ponarejevalci ne lotevajo vseh Seiko ur. Na splošno velja pravilo, da se množično ponarejajo ure, ki so enostavne za izdelavo, katerih izdelava je poceni in ure, ki so visoko profitabilne. Z drugimi besedami, ponarejevalci ne bodo množično ponarejali zahtevnejših modelov, kot so npr. Sportura, Arctura, Velatura, Premier...saj se ne bodo hoteli ubadati z zapletenimi dizajni in večjimi urarskimi komplikacijami, saj to ni vredno njihovega truda in stroškov. Tudi ko so poskušali ponarediti tovrstne modele, je bil obupen rezultat videti že na več kilometrov...Najbolj na udaru se torej še vedno ure Seiko 5, SKX diverji, SNZF modeli...

Torej, če potegnem črto pod zgoraj napisano lahko rečem le to, da je vsebina prispevka eden in edini pravi razlog, zakaj ur nikoli ne bom kupoval drugje, kot edino pri pooblaščenem prodajalcu. Čeprav jo bom morda plačal nekaj deset evrov več, jo bom še vedno kupil dosti ceneje, kot če bi „po nesreči“ nabavil ponaredek.

Zanimivo razmisljanje. Zrelo za clanek.

Velikokrat se izkaže pregovor:
Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni.

Zelo zanimivo tole glede Seikov. Bi si še mislil, da obstaja Grand Feiko, ampak Feiko 5 me ja pa res presenetil. Hvala za informacijo.

Mimogrede, na eni izmed slovenskih oglaševalskih strani sem pred dnevi odkril tale pravi biser - Longines z **y**enuine diam**a**nds. Pa še notranja luneta je za dekoracijo permanentno zarotirana. Običajno me ponaredki ujezijo, temu sem se moral pa že prav nasmejati...



Isti prodajalec oz. prodajalka ponuja tudi Mnot Blanc ...

Pred dnevi na neki zabavi opazim ROLEX na roki tipa, ki ga na videz poznam. Vprašam...in odgovori..ja pravi je, dobil sem ga za darilo
Nisem guru v prepoznavanju fake_ov, a bilo je tako očitno, da sem , se spozabil in nespamentno, na glas razmišljal in je potem tudi sam opazil, da nekaj ni v redu. Človek je uro dobil za darilo

Jaz pa danes na blagajni za gospodom, ki je imel na roki Rolex suba - kvarčnega

Pri takem ponaredku, kot je ta Longines vsaj ne morejo nikogar prevarati (no morda koga ki ne razume angleško)

Pred kakšnim letom dni se je na Bolhi prodajal Tag Heuer Monaco. Prodajalec je v tekstu trdil, da je uro prejel za birmo, vendar nujno in hitro potrebuje denar, zato jo prodaja po zelo znižani ceni (za uro je želel 500 €) glede na videne cene, po kateri se take nove ure prodajajo. Uro sem seveda že na fotografiji videl, da je fejk. Ni mi delovalo, da bi bil človek prevarant, preveril sem in je bil to tudi njegov edini oglas na Bolhi. Enostavno žalostno se mi zdi, da otroku za birmo podariš fejk uro in se mu v obraz zlažeš glede avtentičnosti.

Razumem, da si turist na eksotičnih počitnicah privošči ''Rolexa'' za 10 $. Ne morem in ne morem pa razumeti kdo bi kupil tako imenovan ponaredek A+++ klase za 300 ali še celo več €. Takih ur je namreč v naših koncih po spletnih oglasnikih pravo morje. Za tako vsoto dobiš že zelo spodobno in pravo uro.

Še ene stvari glede ponaredkov ne morem razumeti. Po mojih izkušnjah je pri nas ogromno uporabnikov ne avtentičnih ur, med njimi tudi precej veliko znanih osebnosti. V večini primerov gre tukaj za kar solidne ponaredke, srednji po nekod celo višji cenovni razred ponarejenih ur. To so ure, ki jih na prvi pogled že težko prepoznaš, saj zgledajo pristne. Presenetljivo se mi zdi, da bo praktično vsak lastnik, če ga po avtentičnosti vprašam, odgovoril pošteno in priznal, da njegova ura ni prava. To se mi zdi hecno, če si že kupil tako rekoč lažnivo uro, potem razvij svojo prevaro še dalje in govori, da je ura prava, kje si jo nabavil, koliko je stala...