Ponarejanje izdelkov je kompleksen pojav, ki predstavlja eno izmed devetih
najpogostejših oblik organizirane kriminalitete (United Nations Office on Drugs
and Crime [UNODC], 2010). Gre za posel mafijskih združb, ki se vedno bolj širi in
postaja danes celo privlačnejši od trgovanja z drogo, saj je v času recesije donosnejši
in ob odkritju milejše kaznovan. Iz poročila Evropske komisije je razvidno, da
se število zaseženih pošiljk s ponarejenimi izdelki na območju EU iz leta v leto
povečuje. Po ocenah Komisije naj bi vrednost blaga, za katero obstaja sum kršenja
intelektualne lastnine, v letu 2010 znašala okoli 1 milijardo evrov.
(Sara Trstenjak, Bojan Dobovšek - Ponaredki blagovnih znamk višjega cenovnega razreda)

Izdelovanje in prodaja ponaredkov je kaznivo, v mnogih državah je kaznivo tudi kupovanje in posedovanje ponaredkov.

Kupovanje ponaredkov je moralno nedopustno dejanje.

Ponarejanje je velik biznis, enako pa je velik biznis tudi patentiranje, limanje copyright etiket na vse živo, celo na stvaritve narave, recimo genetski zapis itd. Ta obsesija glede avtorskih pravic in intelektualne lastnine nas "ubija", vse skupaj postaja že absurdno.

Kot pravim, moralno nedopustno in kriminalno je ponarejati stvari, ki lahko ogrozijo zdravje, varnost drugega, povzročajo okoljsko škodo, skratka, ki vplivajo na kvaliteto življenja ljudi, živali, naravno okolje itd.
Glede ostale zabavne, modne in druge industrije pa je nekoliko drugače, saj po eni strani so vsi veliki začeli s tem, da so nekaj "ukradli", ali zgolj prvi patentirali in vse to počnejo ker je to velik biznis. O njihovih "izgubah" je bilo že veliko rečeno, stanje bolj svobodne menjave celo povečuje njihove profite.

Lahko se navsezadnje vprašamo ali je nekdo sploh lahko striktno originalen, saj se ideje že porajajo iz nekih drugih idej, izmenjave mnenj, pridobljenih znanj, veščin in kar je drugega. Ne predstavljam si, da bi Evklid patentiral geometrijo, da bi se patentirale številke, matematične metode, izračunane konstante, liki, oblike, vzorci, barvni odtenki itd. Žal gremo v to smer in to lahko opazujemo v duelu Apple vs Samsung, kjer se patentirajo že določeni gibi.

Možnost ponarejanje neke stvari govori tudi o stvari sami. Nikomur ne pride na misel, da bi ponarejal Platonove dialoge ali Prešernove verze, ker je to absurdno, saj gre za povsem drugo kvaliteto izražanja in kreacije. Ponarejanje prestižnih stvari kaže kako je prestiž pravzaprav votel in ga je zlahka oponašati, nemogoče pa je oponašati Platona ali Prešerna.

Pojav je res kompleksen, ampak z gotovostjo lahko trdimo, da recimo Shakespeare danes ne bi mogel izdati niti enega dela, saj je jemal kjer je mogel, brezobzirno kopiral in prirejal, danes bi rekli da je kradel in služil na račun drugih. Bi kdo pristal na to, da je vsa ta absurndost vredna enega Shakespearea? Najbrž bi, ampak to pove več o njih samih. "Ponarejevalcem" dolgujemo več kot si lahko mislimo in bili bi veliko bolj revni brez njih, da ne rečem neoriginalni.

ponerejanje ( ur), z logotipom ure ki je ponarejena je kaznivo dejanje. adakta.

Meni je bil všeč slogan Rolexa iz pred časa: "Nihče ne bo vedel, da imate ponarejen Rolex, razen vas". To pove vse.

Enostavno ne razumem zakaj bi si kupil ponaredek. Če si lahko privoščim, bom kupil original in ga nosil z vsem veseljem in spoštovanjem, če ne, pa obstaja množica kvalitetnih in cenejših ur.

manakis napisal: recimo Shakespeare danes ne bi mogel izdati niti enega dela, saj je jemal kjer je mogel, brezobzirno kopiral in prirejal, danes bi rekli da je kradel in služil na račun drugih.

Podpisal se je pa s svojim imenom kajne?

Manakis napisal(a):
»Lahko se navsezadnje vprašamo ali je nekdo sploh lahko striktno originalen, saj se ideje že porajajo iz nekih drugih idej, izmenjave mnenj, pridobljenih znanj, veščin in kar je drugega. Ne predstavljam si, da bi Evklid patentiral geometrijo, da bi se patentirale številke, matematične metode, izračunane konstante, liki, oblike, vzorci, barvni odtenki itd.
Pojav je res kompleksen, ampak z gotovostjo lahko trdimo, da recimo Shakespeare danes ne bi mogel izdati niti enega dela, saj je jemal kjer je mogel, brezobzirno kopiral in prirejal, danes bi rekli da je kradel in služil na račun drugih.
"Ponarejevalcem" dolgujemo več kot si lahko mislimo in bili bi veliko bolj revni brez njih, da ne rečem neoriginalni.«

Patenti trajajo samo določeno obdobje, v Sloveniji 20 let od vložitve prijave.
Vse stvari se ne dajo pravno zaščititi, samo določene stvari so zaščitene in patentitrane.
Tako ima npr. Rolex zaščiteno ime firme Rolex, naziv »Superlative Chronometer«, znak (logo), in vse inovacije, izboljšave… Te stvari so zaščitene in patentirane in se jih ne sme ponarejati in proizvajati.

Ponarejanje enačiš s posnemanjem, z originalnostjo, kar seveda ni isto.

Predvsem pa veliko dolgujemo inovatorjem in ljudem, ki so s svojo originalnostjo in novimi idejami nekaj ustvarili in ne pa ponarejevalcem.

Osebno raje kupim timex ali casio za nekaj deset evrov kot ponaredek neke ure. Razumem pa ljudi, ki si ne morejo privoščiti originalne ure, da posežejo po tem. Zdaj so sicer na voljo dosti cenejši Steinharti in podobno, ampak za marsikoga je tudi to predrago.

Nekih hudih finančnih posledic urarska industrija ne trpi zaradi ponaredkov. Dejanje je nezakonito, ker pač tako določa zakon. Ali je tudi nemoralno? Po mojem mnenju ni.

Levjul napisal: Manakis napisal(a):
»Lahko se navsezadnje vprašamo ali je nekdo sploh lahko striktno originalen, saj se ideje že porajajo iz nekih drugih idej, izmenjave mnenj, pridobljenih znanj, veščin in kar je drugega. Ne predstavljam si, da bi Evklid patentiral geometrijo, da bi se patentirale številke, matematične metode, izračunane konstante, liki, oblike, vzorci, barvni odtenki itd.
Pojav je res kompleksen, ampak z gotovostjo lahko trdimo, da recimo Shakespeare danes ne bi mogel izdati niti enega dela, saj je jemal kjer je mogel, brezobzirno kopiral in prirejal, danes bi rekli da je kradel in služil na račun drugih.
"Ponarejevalcem" dolgujemo več kot si lahko mislimo in bili bi veliko bolj revni brez njih, da ne rečem neoriginalni.«

Patenti trajajo samo določeno obdobje, v Sloveniji 20 let od vložitve prijave.
Vse stvari se ne dajo pravno zaščititi, samo določene stvari so zaščitene in patentitrane.
Tako ima npr. Rolex zaščiteno ime firme Rolex, naziv »Superlative Chronometer«, znak (logo), in vse inovacije, izboljšave… Te stvari so zaščitene in patentirane in se jih ne sme ponarejati in proizvajati.

Ponarejanje enačiš s posnemanjem, z originalnostjo, kar seveda ni isto.

Predvsem pa veliko dolgujemo inovatorjem in ljudem, ki so s svojo originalnostjo in novimi idejami nekaj ustvarili in ne pa ponarejevalcem.

Poglej v zgodovino znanosti ali umetnosti. Kradli so vsevprek in si pripisovali zasluge. Ni problem v inovatorijih in ljudeh, ki ustvarjajo, ampak v tej vsesplošni obsesiji, če se kaj prekopira ali uporabi. Sploh pa pri potrošniški robi, pri izdelkih, ki se producirajo v tisočih ali stotisočih kosih. To je treba ločit. Eno je ponaredit aparat za merjenje sladkorja v krvi, pa čeprav je tudi original poceni, drugo pa je ponaredit nek izdelek, ki je zgolj okras in nič drugega. To je vsa moja poanta.

Vse je res, kar pišete, se popolnoma strinjam, ogromno je takih in drugačnih nebuloz. Poanta je pač v tem, da gre v takih primerih za krajo intelektualne lastnine, ki je z zakonom prepovedana in preganjana. As simple as that.

Evo še nekaj, kako prepoznati original rolex submariner:

1. Luneta je vrtljiva samo v eno smer, v levo. Pri zasuku za poln krog, če štejemo, klikne 120x
2. Ko se krona odvije je tisti del bolj ojačan in ima gumijasto tesnilo
3. Pod logom na kroni so trije krogci
4. Čisto spodaj pod šesto uro in pod napisom swiss made je vgravirana kronica

Res je da lahka tut pri ponardku najdemo vse našteto, ampak vseen je dober preverit