Osebno menim, da je s stilističnega vidika Certina vseeno odtenek bolj vsestranska (športna in obenem za k obleki/srajci), medtem ko je Longines zelo športna. Kar se pa "renomeja" znamk tiče pa bi se mogoče tudi sam pri odločanju med Certino in Longines raje odločil za slednjo.

Ni samo renome tisto, kar gre v prid Longinesu, če se kolega dejansko odloča med urama, ki ju je postavil na slikah.
Certinin Powermatic je najslabša možna verzija te stvaritve ETA, saj ima mehanizem s plastičnim ankerjem. Enakega v 90 % primerih uporablja tudi Tissot. Ti mehanizmi so regulirani fabriško in jih ni možno ročno nastavljati. Tudi vzdržavanje je nekoliko dražje, saj se pri servisu plastični anker zamenja z novim.
Powermatic mehanimi se uporabljajo v SWATCH grupaciji v entry levelu in njihova pozitivna lastnst je, da imajo 80 ur rzzerve navtija. Res pa je, da je frekvenca iz 4Hz znižana na 3 Hz in to je eden izmed bolj pomembnih dejavnikov za pridobitev take velike rezerve delovanja.
Veliko bolje je kupiti Powermatic mehanizem, ki ga v ure ustavljata Hamilton in Mido, saj gre za klasičen metalni kaliber, ki ga je možno redno servisirati, kot vsak ostali. Tudi v teh 7 letih delovanja se je izkazal za bolj stabilnega in zanesljivega od plastičnega sovrstnika. Videti je, da je tudi ETA ugotovila, da plastični anker na dolgi rok ni najboljša rešitev, zato je v nekaterih najnovejših modelih Tissota in Certine moč najdi Powermatic 80 v popolni metalni izvedbi, celo s silicijevo spiralo.
Najlažje je ločiti mehanizem s plastičnim ankerjem od klasičnega po tem, da ima prvi 23 rubinov (23 jewels), drugi pa 25 umetnih kamnov.

Če je v Longinesu, ki je postavljen na sliki vgrajen mehanizem L888, potem sploh ni vredno tehtati, kaj vzeti. L888 bazra na ETA 2892-A2, ki so mu vzeli samo 1/2 Hz (utripa s frekvenco 25.200 b/h), vendar so zato pridobili kar 23 ur rezerve navtija in tako ima rezervo moči 65 ur. ETA 2892-A2 velja za najboljšo stvaritev tega proizvajalca, osnovna izvedba je Elabore s povprčnim dnevnim odstopanjem +-5 sekund. Vgrajuje se tudi v ure, ki prihajajo iz High End cenovnega švicarskega razreda. .
Tudi če uro na sliki poganja kaliber L619, ki je bil v uporabi pred L888 je super. Gre za klasično ETA 2892-A2 s frekvenco 4Hz in 42 ur reerve moči.
Edino, kar Longinesu na tem modelu ni najbolj v ponos je zaponka, ki se izredno težko odpira. Vsaj na večini modelov. Vse ostalo je super. Sicer je polna cena tega modela pri AD 1.150 €,.

Pozdravljeni!
Pri Steinhartu sem opazil nekaj podobnih ur (po zunanjem izgledu), kot sta v prejšnjih postih Longines in Certina. Npr. tale www.steinhartwatches.de/en/premium-line/...500-gmt-premium.html
ali pa tale www.steinhartwatches.de/en/premium-line/...um-blue-ceramic.html
Če človek prebere specifikacije je kot Clio, ima vse kar imajo veliki.
Zanima me pri ta drugem modelu, kjer je leča, da bolje vidiš datum (ja sem že blizu abrahama in vid že peša) - kako se kaj obnese to. Tudi nekateri rolexi imajo lečo za datum.
Prvi model katerega povezavo sem prilepil nima leče, ampak bombirano safirno steklo. Ali to tudi nekoliko poveča številčnico? Oz. kakšna je primerjava če je ravno steklo.
Kot tretje, obe uri poganja ETA 2892 A2 oz. Sellita SW300. Moram reči, da sta lepo obdelana, v mojemu Orisu kjer je 2836/2 se lahko kar skrije. Ni mi pa jasno zakaj 21 rubinov. Ali nima kaliber 2892 A2 25 rubinov. Sicer pa piše elabore premium. Bi lahko kakšen mojster podal kakšno mnenje o teh urah na splošno, okrog izkušenj s stekli in kako je z rubini v mehanizmu.
Sicer sem pa že marsikje prebral, da nudijo dobro razmerje med ceno in kvaliteto.
Hvala
Lp

Zdravo,

Glede kamnov je tako, SW300 jih ima 25, Eta 2892 pa 21, tako da še enkrat preveri, kaj je dejansko v uri. Če se ne motim, prideta dva dodatna kamna pri Selliti na obe strani osi federhausa in dva v ''reverser'' kolo, torej dva v sistem za avtomatsko navijanje. Lahko bi se razvila konkretna debata okoli praktične funkcije teh štirih dodatnih kamnov, moje mnenje je tako, da niso dodani popolnoma zaradi lepšega, kot se je to rado delalo v preteklosti, zagotovo pa tudi nimajo ključne vloge. Na omenjenih lokacijah mehanizmi v večini primerov nimajo kamnov in tudi zgodovina je pokazala, da pri Etinih strojih s tem ni bilo težav, 2892 pa sega kar globoko v preteklost, še posebej, če štejemo še Eternin predhodnik. Za moje pojme je poglavitna funkcija teh kamnov preprosto to, da je med mehanizmi neka razlika.
Če bi me vprašal na splošno za mnenje o teh mehanizmih, je zelo pozitivno in govorim za tako Eto, kot tudi Sellito. Je pa za moje pojme 2824 (SW200) boljši mehanizem, čeprav je 2892 na splošno višje rangiran in dražji. 2892 je ugledal luč dneva malo za 2824 in je bil v dosti pogledih nadgradnja prejšnjega, gre za bolj sofisticiran in predvsem dosti tanjši mehanizem, vseeno pa iz lastnih izkušenj lahko povem, da je tudi dosti bolj krhek in opažam, da večkrat pride do problemov. Čeprav je ležaj rotorja večji, se ga mora bolj pogosto zamenjati, prav tako pogosto je treba menjati anker vilice. Če daješ uro na uradni servis, bodo verjetno ob rednem intervalu vse te kose (anker, federhaus, vzmet, ležaj rotorja) tako ali tako zamenjali po standardni proceduri, druga pesem je, če se odločiš, da boš želel malo prihraniti in neseš uro k nepooblaščenem urarju, ki bo menjal (in računal) načeloma le tisto, kar je treba...

Kar se tiče stekla, bi rekel da, dokler je vse safir, vzemi kar ti izgleda lepše. Čisto iskreno povedano, ne bi niti okoli ur dosti kompliciral, vzemi kar ti je lepše in bolje paše na tvoje zapestje ozirom stil. Tekle bodo dobro in dolgo vse v tem rangu, neka družinska srebrnina, ki bi se na dolgi rok izkazala za dobro investicijo pa to ne bo v nobenem primeru.

Pozdravljeni. Kot je bilo ravno omenjeno v zadnjem posto, da ta ura nebi bila ravno dobra družinska investicija na dolgi rok. Me pa zanima katere so ure, znamke, ki na dolgi rok pridobivajo na vrednosti? So to samo ure oz. Znamke ure nad 10 tisoč (rolex, aud, RM,...) ali je kakšna znamka ki bi bila dobra družinska dediščina oz investicija tudi na dolgi rok. Recimo v rangu 1k-5k?hvala lep pozdrav.

Hja, če bi znal na tole vprašanje odgovoriti v popolnosti, bi bil verjetno bogat človek Cena niti ni tak dejavnik, recimo lahko kupiš kakšen čuden model Blancpain, Bell&Ross, Bvlagri ipd, mirne duše boš lažji za 10 in več tisočakov, ko boš poizkusil to uro prodati, bo pa kriza. Največji dejavnik je povpraševanje in znamka, tista ura, ki jo je težko dobiti, je dobra investicija, recimo, za novega jekelenega Suba oz. Daytono boš lahko čakal tudi več let, če se ti ga posreči dobiti predčasno, bo skoraj gotovo takoj vreden več, kot si ga plačal. Rolex je Rolex, hype ali kako se že reče
Glede ur razreda okoli jurja, bi rekel, da generalno gledano, niso investicija. Časi so se spremenili, pred elektronsko revolucijo so lujde ure nosili, ker so jih dejansko rabili in proizvajalci so se trudili za boljšo točnost, ker je bilo od točnosti ure odvisno vsakdanje življenje. Hkrati je bila ura seveda tudi statusni simbol in nakit, ampak je vseeno imela tudi uporabno vrednost. Danes je drugače, uro z atomsko natančnostjo imaš v mobitelu, v avtu, na računalniku, televiziji... potreba po točni uri na roki se je popolnoma degradirala. Ura je zgolj še status in nakit. Tudi urarska industrija se je spremenila v to smer, obstaja popolava hišnih mehanizmov, neodvisnih urarjev praktično ni več, rezervne dele pa je nemogoče dobiti. Danes tega efekta še ni, ampak sem prepričan, da bo čez čas treba marsikatero drago uro enostavno zavreči, ker bo cena popravila absurdno predraga. Dobro, malo me je morda zaneslo, kar sem želel povedati med vrsticami je, da ne razumem, zakaj se pri urah ljudje toliko obremenjujejo z vrednostjo. To je nakit in nič drugega, recimo za nova sončna očala ali pa lep jesenski plašč se da odšteti kar doberšen odstotek vrednosti ur, o kateri se pogovarjamo tu, pa se kdo vpraša kakašna bo pri takem nakupu dolgoročna investicija? Kdo pred nakupom poizve, če ima Hugo Boss bolj bogato preteklost in dediščino od Armanija? Kdor si tak luksus lahko privošči, si kupi zgolj tisto kar lepše izgleda in v čemer se bolje počuti, ostali dejavniki so nepomembni. Za moje pojme bi morali gledati iz popolnoma enakega zornega kota tudi vprašanje Steinhardt ali Longines. Vzemi tisto, ki ti je lepša, obe sta namreč prekrasni uri

Ampak verjetno se pa vsi strinjamo, da sta družinska dediščina in investicija 2 različna pojma. Investicija je tisto zgoraj napisano od slamce, medtem ko je družinska dediščina lahko tudi ruski poljot ali pa plastičen swatch.

Je Slamca lepo razmisljal glede nalozbe. Bi pa dodal le, da se ti morda posreci z nakupom kakega modela omejene serije ure za npr 1do3k. Lahko da doticna znamka postane nekoc bolj ugledna, mala serija pa zaradi nekega razloga zelo iskana. Kot primer so to stare TagHeuer Autavie in Breitlingi Navitimerji. Starejsi modeli drzijo trenutno obskurne cene, posebej kaksne omejene serije ali jubilejni, posebni modeli.

Gamble skratka. Sicer pa za npr nekaj modelov Rolexa, Pateka se caka, nakar ga prodas za recimo 30% vec

Patrick Pruniaux, predsednik uprave Ulysse Nardin-a:

"There are three rather polarising groups of consumers today. The first group is the watch collectors – people who are excited about the movement. The second is investors – people who have an interest in value, including resale value – that has been a growing concern [for many buyers]. The third group are people who want to get excited about the product.

I think we sometimes get misled by the first two groups. Whenever I talk to the first group, I’m not worried. The second one tends to have a narrower focus; they tend to focus on just a handful of brands, and I see them more as investors than real watch lovers.

The idea of being able to pass down a high value watch to the next generation is good but sometimes it takes away the pleasure of buying a watch. A watch has to be worn, understood and enjoyed, and you look back on it with memories. It’s about that excitement, and it’s important we keep that excitement.[/b]

And then there’s the third group, who for the most part, have grown up without watches. I think there are very few brands that actually bother talking to the third group. If you’re a 30-year-old guy today, and you’re spending $700 on a pair of sneakers, it is absolutely fine to spend $10,000 on a watch if we give you a good reason to. And this is what I try to do at Ulysse Nardin"

Tretji odstavek se mi je globoko vtisnil v zavest že ob pebiranju intervjua, leto in pol nazaj. Predvsem misel o razumevanju ure, ki prinaša tisti pravi užitek. To je za mene osebno, najboljša investiija. Pot do popolnega razumevanja ure in urarstva nasploh pa zahteva veliko večji vložek, kot tisti, ki je izražen v nekaj sto, 1k ali 10k €.
Eno je biit uporabnik ure, drugo pa ljubitelj ure. Žal sta ta dva pojma v največji večini primerov nezdružljiva.

Slamca, criptud in haifisch, hvala, odlični prispevki.

Glede vsebine ni kaj dodati, sem pa mnenja, da se tudi v razredu 1.ooo - 5.ooo EUR (celo 5oo - 2.5oo?) da kupiti uro, ki je lahko -dobra- investicija, prijetna in predvsem -spominsko bogata- zapuščina, istočasno pa nudi obilo užitka z vidika samega dogodka nakupa ure in veselja do nošenja ure - "excitment about the product". Me veseli kako je to opisal Pruniaux.

Bi pa poudaril še eno dejstvo iz napisanega - potrebno je razlikovati VALUE in RESALE VALUE. Value je seveda težko določiti, z ekonomskega vidika pa bi moral biti enak resale value-u, ampak imamo "izrojen" trg, kjer so pri prodajnih vrednostih prisotne hude anomalije - pa saj to je vidno že pri prodaji ur na forumih, vključno z Minutko.

Kaj pa bi človek kupil v omenjenem cenovnem razredu? Tisto kar mu bo nudilo največ užitka v nakupu in nošenju ure! Če pa bo pb tem izbrana ura tudi v različnih pogledih specifična (kateri to so, je naslednja dimenzija?), se lahko izkaže tudi za dobro investicijo.
Na kratek rok, glede na trenutni trg, pa zelo težko, razen če bo "nakupna vrednost" "nelojalna" - milo rečeno.