meni tole ni smesno, ampak vseeno :

Bolehni upokojenci si le težko privoščijo bivanje v domu za upokojence.
Vlada trdi, da pač nima denarja za višje pokojnine ali druge oblike
doplačil.

Naš predlog št. 1:

Kupite si dva naboja in si sposodite kakšno pištolo. Nato ustrelite dva vladna uslužbenca (pravzaprav lahko tudi več in ni pomembno iz katere stranke so, v vsakem primeru naredite Sloveniji ogromno uslugo).



Seveda boste prišli v zapor, vendar boste imeli streho nad glavo, tri
obroke na dan, brezplačno zdravstveno oskrbo (tudi očala ali zobno protezo boste dobili brezplačno) in seveda vam ne bo treba plačevati dodatnega zdravstvenega zavarovanja pa tudi davkov ne.



Naš predlog št. 2:

Pridružite se ciganom, pretepajte se, grozite poštenim ljudem, kradite, gradite barake po tujih parcelah, naberite si vsaj nekaj 100 kaznivih dejanj, vozite avto brez registaracije in brez vozniške, delajte otroke in... zopet boste postali enako kot cigani, socialni problem, dobivali boste podporo, zdravstveno, ni plačila davkov, ni stanarine, ni plačila vode, ne elektrike in še - zastonj vas bo zastopala odvetniška družba Čeferin in ščitila ter pomagala vam bo slovenska policija.

In kdo bo vse to plačeval za vas: ta ista vlada, ki nima denarja za
višje pokojnine ali druge oblike pomoči.

Sredi Velenja je zgorel 5 nadstropni blok.
V 1. nadstropju je zgorela bosanska družina.
V 3. nadstropju je zgorela srbska družina.
V 4. nadstropju je zgorela ciganska družina.
V 5. nadstropju je zgorela albanska družina.

Samo v 2. nadstropju, kjer je živela slovenska družina, so preživeli vsi.

Čez nekaj časa pripadniki etničnih manjšin skličejo tiskovno konferenco,
kjer povabijo tudi glavnega gasilca, da obrazloži kako je mogoče, da je
preživela slovenska družina, družine drugih narodnosti so pa zgorele?

Gasilec pa mirno:
"Otroci so bili v šoli, odrasli pa v službi!"

KOk smo moški preprosti v svojem bistvu

Evolucija povprečnega računalniškega administratorja

ISTINITA PRIČA:

Beograd, događaj iz javnog prevoza...

Autobus broj 16, šest sati popodne, špic, svi se vraćaju kući, ludnica.

Jedan od putnika koji udobno sede je crnac, neodređenih godina.

Autobus staje na stajalištu, ulazi žena, trudna je, što se lako vidi, nosi pune torbe, jedna baba i još nekoliko ljudi.

Crnac, videvši trudnu ženu:
- "Izvolite, sedite." ljubazno joj, na solidnom srpskom, nudi mesto i ustaje.

U tom trenutku autobus kreće, a ona baba, videvši u magnovenju slobodno mesto, jurnu na isto, odgurnu trudnu ženu i brzo
uskoči u stolicu. I sedi tako ona, sva srećna što je "osvojila" prazno mesto, kad joj crnac ljubazno reče:

- "Oprostite, ali ja sam ustupio mesto ovoj gospođi jer je trudna i izgledala je umorno. Mislim da se vama ništa loše neće dogoditi ako
još malo budete stajali, a nju pustite da sedne."

Na to baba odgovara:
- "Ne znam iz kojeg ste plemena mladiću, ali ovde, u ovoj civilizovanoj zemlji ustupa se mesto starim i bolesnim ženama, a ne mladim i zdravim!"

Crnca je očigledno naljutila ova rasistička primedba pa je lepo i izrazito "ljubazno" odgovorio staroj gospođi:
"Ne znam iz kojeg ste sela vi gospođo, ali u mom se selu takve stare i zajedljive babe jedu za večeru!"

Kažu da je reakcija u autobusu bila neopisiva...