Ne vem če je tema že bila?

Zanima me, če kdo spremlja pri urarskih publikacijah kaj so zbirateljski oz. priporočeni zbirateljski kosi in jih tudi sam zbira, ali išče posamezne modele?

Večinoma sam kupujem novejše in modernejše ure, a sem spoznal, da so tudi nekateri precej stari modeli zelo zanimivi in celo po dizajnu še vedno aktualni. Nekateri pa so zanimivi le zaradi malega števila ali posebnosti v proizvodnji. Skratka zanimivo področje.

Zbiralcev vintage ur je veliko, verjetno celo precej več kot zbiralcev novejših ur. Resnih zbirateljev, ki bi na veliko kupovali nove ure, pa je po mojem zelo malo. Nove ure so enostavno predrage in nakup kot investicija se praktično nikoli ne izplača. Čar vintage pa ur je namreč v tem, da če kupuješ premišljeno, pravzaprav ne izgubljaš skoraj nič denarja, te kosi namreč ne izgubljajo skoraj nič na vrednosti, lahko celo obratno. Poleg tega pa ne potrebuješ mesečnega budžeta v višini nekaj tisoč evrov, da neprestano ždiš na preži in kupiš, ko se na trgu pojavi lep primerek ter s tem vzdržuješ prijeten hobi.

Razne publikacije, ki bi priporočale določene kose, mislim, da za nas navadne smrtnike ne pridejo v poštev, ker take izpostavljene ure dosegajo astronomske cene. Internet z raznimi forumi kot je naš, ponuja ogromno zalogo informacij in tukaj se moraš podučiti sam, kateri so dobri primerki. Redkih in zanimivih ur je veliko, še dosti več pa takih, ki to niso (za primer, pri nas je poplava Darwil, Omikron, Areta, Molnija ipd ur, ki, razen redkih izjem, ne presegajo vrednosti 5 - 10 €/kos).

Vsekakor pa svetujem, da se orientiraš na določeno temo oz. skupino znotraj področja vintage ur. Slednjih je enostavno preveč, vseh se zbrati ne da, kupovanje vsepovprek pa se lahko zaključi s precejšnjo luknjo v osebnih financah. Sam recimo zbiram samo ure, narejene v Rusiji do padca Berlinskega zidu in tukaj gre za pravo iskanje igel v senu, ampak v tem uživam.

Sem pa mnenja, da je pri nas še več kot zbiralcev starih ur, preprodajalcev starih ur ali pa bi bilo bolje reči zbiralcev, ki se imajo za preprodajalce. Nimam seveda nič proti, tudi sam včasih kupim uro, če je ugodna in jo prodam naprej, hočem samo reči, da bo vsak nov zbiratelj naletel na precejšnjo konkurenco, če bo želel kupovati po poštenih cenah. Recimo, če se na Bolhi pojavi stara Omega za 140 €, ki je na Ebayu vredna 200 € (pustimo, da Ebay vzame skoraj 20 % provizije), se bo prodala v dobesedno petih minutah. Ure, ki pa na Bolhi ostajajo, pa so skoraj praviloma precenjene, zelo pazljiv je potrebno biti tudi na skrite napake. Še večji ''texas'' se mi zdi pri nas na področju žepnih ur.

Za zaključek lahko rečem, da je zbiranje vintage ur zabaven hobi, ki si ga lahko privoščijo tudi tisti, ki nimajo visokih dohodkov.

Slamca napisal: Vsekakor pa svetujem, da se orientiraš na določeno temo oz. skupino znotraj področja vintage ur. Slednjih je enostavno preveč, vseh se zbrati ne da, kupovanje vsepovprek pa se lahko zaključi s precejšnjo luknjo v osebnih financah. Sam recimo zbiram samo ure, narejene v Rusiji do padca Berlinskega zidu in tukaj gre za pravo iskanje igel v senu, ampak v tem uživam.

Se strinjam z vsem, kar je Slamca zapisal. Bi pa dodal, da pri orientiranju na določeno temo/skupino ne gre samo za to, da ne narediš luknje v osebnih financah, ko vse pokupiš. Gre tudi oz. predvsem za to, da je v vintage svetu toliko frankensteinov (ur, ki so nakrpane iz raznih virov), redialov in ur, ki niso to, kar oglašujejo. Tako da moraš kar precej pregledati vire, saj te sicer takoj "nategnejo". Vseh ur iz zgodovine pa ne moreš nikoli dovolj poznat, ker imajo svoje specifike. No, Slamca je enciklopedija tudi na tem področju.

Da dam en primer: podrobno spremljam originalne dizajne Maxa Billa za Junghans (iz zgodnjih 60-ih), ampak pri teh je bilo v rabi samo nekaj mehanizmov (specifične variante J83 in J84), dve ohišji v dveh variantah (pozlačen in jeklo) in le nekaj številčnic. Kot "original Max Bill" pa najdeš na spletu vse, kar je vsaj malo podobno tem modelom.

Recimo - tole je originalni Max Bill, ki se proda za lepo ceno (slika sneta iz watchguy.co.uk):


To je pa cenena Junghans urca, ki bi se sicer prodala za 10 evrov, ampak ima podoben font na številčnici in se proda tudi za 200 evrov in več na eBayu (slika iz nemškega Uhrforuma)...

Hvala obema, ja res zanimivo področje. Kot pravita treba se mu je če hočeš zbirati resno temu posvetiti raziskati vse vire in tudi poznavalce malo povprašati.

Osebno se nagibam da bi začel z modeli ur (vezani že na eno temo pred tole) ki imajo vgrajene Valjoux 7733-34 ali Landeron 151, pa še eni so z oznako menda Selenia 188 ali nekaj podobnega. Enostavno se mi zdijo te ure zelo lepe, še vedno dovolj velike, običajno vsaj 36mm pa tudi do 40mm. Vem da kot pravita z njimi dosti izgubil ne bom, pa tudi razen zelo redkih modelov, ne presegajo cen cca. 300-400€.

Vendar, sem trenutno v fazi raziskav ali so vse te ure vredne zbiranja, ali je treba vseeno iskati tiste bolj vredne ali pa tiste bolj redke???

Moj problem je recimo, da imam rad ure z lepo ohranjenimi diali (številčniki), ne bi imel prebarvanih, potem raje rahlo načete od zoba časa. Ne maram pa niti, če so opraskani, ker mi je to kot nek znak, da je nekdo odpiral ali na silo ali nekdo ki nima občutka, da se dial ne sme poškodovati. Za ohišja mi je jasno da se s časom opraskajo in to me ne moti. Ali je patina številčnikov zaželena ali pa je bolje najti brezhibne, ne vem ?

Se bom še naprej trudil in kaj vprašal, saj vas je veliko znalcev tukaj!

Zanimiva tema apmata in kvalitetna odgovora od Slamce ter Matrusa!

Če se omejim na osnovno vprašanje, bi rekel, da je na spletnih forumih in publikacijah ogromno napisanega na temo zanimivejših vintage ur, katerim cena še ni poskočila in imajo velik kolekcionarski potencial. To so predvsem ure narejene v manjših (ali celo omejenih) serijah, ure s posebnostmi na številčnici ali pa in predvsem ure s posebnostmi v mehaničnih rešitvah v mehanizmih po možnosti s kakšnimi inovacijami ali evolucijami v razvoju mehanizmov. Lep primer so Seiko kronografi z mehanizmi 6139 in 6138, ki so zaradi izpostavljenosti v raznih spletnih člankih in evolucije s svojim avtomatskim kronografskim mehanizmom zgolj v zadnjih nekaj letih začeli močno pridobivati na ceni. Določeni modeli se že spogledujejo celo z mejo 1.000 eur, pred leti pa se je takšne ure v škatlah vozilo na kosovni odpad (karikiram!).

Mene osebno najbolj veselijo starejše ure moške velikosti brez datuma ali drugih komplikacij z ročnim navijanjem v neobnovljenem stanju, pa najsi bo v vrednosti 500e, 1.000e ali pa zgolj 10e. Še največ mi pomenijo primerki, ki sem jih dobil v dar od prijatelja in se skladajo z mojimi zbirateljskimi afinitetami a posebne tržne vrednosti sploh nimajo.

O špekulativnih nakupih ali nakupih z namenom preprodaje pa nebi izgubljal besed, saj žal takšni nakupi večini otežujejo dostop do zanimivih in lepih vintage kosov po dostopnih cenah. Je pa res, da vsak izmed nas kupi uro že kdaj kupil uro z namenom zaslužka. Tudi sam velikokrat kakšno uro zamenjam ali pa jo dam naprej pod račun za drugo.

Naj dodam še, da je zbiranje vintage ur super hobi, ki ti da veliko veselja, še najlepše pa je o urah govoriti z drugimi zbiratelji in absorbirati njihovo znanje ter z njimi deliti svojo strast!

Lp!

SE strinjam Emve, hvala da si se vključil v debato s svojimi izkušnjami, vse izkušnje so tu dobrodošle.

Seveda vsak kdaj kupi in proda uro ali da kupi drugo ali se je naveliča ali pa da kaj zasluži. Ne vidim v tem nič slabega, če je prodajalec pošten in ne prodaja ponaredkov, frankestein ur ali porihtanih, da gredo ravno toliko, da jo kupec dobi.

Tudi sam sem pred časom že začel z zbiranjem vintage ur, predvsem stil Omega Geneve, Seamaster 60-80 leta. Zelo lepe in presentljivo točne ure, a na žalost nobene nisem nosil, ker so bile s svojimi 32-34 mm premale za mojo roko. Ugotovil sem, da imam te ure rad, a bi jih rad tudi včasih nosil, tako sem zbirko ene 7 ali 8 komadov razprodal.

No sedaj sem po nekaj mesecih iskanja našel to kar sem pisal že zgoraj, vintage ure, ki so mi všečne in so dovolj velike za moje močne kosti :-) :-)

Upam, da bom našel dovolj podatkov, da bom lahko nadaljeval svojo ljubezen do vintage ur.

Za mehanizme 773x so po moje zanimivi t.i. Heuerji "za reveže", ki jih je Heuer proizvajal za druge znamke. Mehanizmi so enaki (Valjoux), številčnice podobne, ohišja nekoliko drugačna, ampak kvaliteta je pa menda primerljiva. Cenovno so pa - za razliko od Heuerja - še zmeraj pod 500 evri, če se ne motim. Več tukaj: www.onthedash.com/poormans.shtml

Ja, bi bilo prav, da bi morda v svojem prvem odgovoru omenil problem z velikostjo vintage ur. Moda se je spremenila in posledično je večina starejših ročnih ur premajhnih za današnje standarde. Kakor jaz vidim, se trend ponovno pomika proti rahlo manjšim uram, verjetno pa do te meje, kot je bilo včasih, ne bo prišlo nikoli. Pomembno je, da če svoje zbirateljske primerke želiš sem ter tja nositi, se ne smeš ozirati na to, kaj pravijo ljudje, ki o urarstvu ne vedo nič, važno je, da imaš do tega veselje ti.

Zdi se mi, da je Emve lepo izpostavil Seiko ure. 6138 in 6139 sta sicer precej visoko cenjena kalibra, lahko bi bilo tudi popolnoma zabavno zbirati cenejše Seikove ure, za primer serijo Seiko 5, ki je pod svojim imenom izdala nešteto različnih dizajnov ur ter hkrati kar lepo število različnih kalibrov (ne samo 7009), tudi omenjeni 6139 je pričel svojo pot kot Seiko 5 ura. Poleg tega so starejše Seiko ure lepo označene z osem mestno cifro xxxx(kaliber)-yyyy(dizajn ohišja) in se jim hkrati tudi da razbrati leto ter mesec izdelave na podlagi serijske številke, kar vse seveda malo olajša sistemizacijo.

Osebno se nagibam da bi začel z modeli ur (vezani že na eno temo pred tole) ki imajo vgrajene Valjoux 7733-34 ali Landeron 151, pa še eni so z oznako menda Selenia 188 ali nekaj podobnega

Sicer mi pa tule ni najbolj jasno od kje oz. po kakšnem ključu si zbral zgoraj navedene mehanizme. Slenie 188 ne poznam, obstaja pa Venus 188, ki ima dosti skupnega s serijo 77xx. Potem si navedel zraven še Landeron 151, za katerega pa ne razumem korelacije z ostalima kalibroma (hočem reči zakaj ravno ta?). Če bi zbiral ''velike'' kornografe, moraš vedeti, da je na voljo še cel kup Landeron, Venus, Valjuox, Lemania in še kakšnih kalibrov, ki imajo v osnovi podoben premer mehanizma kot 7733... In moje mnenje je, da bi kaj kmalu prišel do zaključka, da je takih ur enostavno preveč in moraš svoj izbor zožiti. Druga možnost je, da se vržeš samo na Heuer kronografe, kot ti je predlagal Matrus, to pa ni poceni špas, sploh če vzameš v zakup, da je kar precejšen del ponudbe teh ur na Ebayu nepristen, pri nas pa je teh ur bolj malo.

Dodal bi še lastno mnenje glede zbiranja vintage ur.
Dokler zbiraš praktično vse stare ure, ki ti pridejo pod roke, je skoraj nemogoče, da nisi preprodajalec, ker je zate praktično edini kriterij pri nakupu cena. Ko pa pričneš zbirati določen segment, takrat pa zna ceno preseči želja po dopolnitvi serije z manjkajočim ter želenim kosom in v tem primeru postaneš zbiralec, saj uro kupiš zase, pa čeprav veš, da se morda finančno to ne izplača.

Ja Slamca, se strinjam. Seveda sem pisal iz glave in pomešal imena, Venus 188 je pravilni kaliber, kot si zapisal. Kako sem izbiral predvsem po velikostih kalibrov in dizajnih, ki sem jih zaenkrat našel s temi calibri. Pa rad bi ali Diver ali Driver-Chronograph ure. Zaenkrat me ostale ne zanimajo toliko, predvsem zaradi dizajnov. O mehanizmih, pa vem premalo, da bi lahko po tem ključu izbiral.

Sem pa kot sem zapisal, povsem na začetku raziskave kaj sploh zbirati, tako, da so vsi ti predlogi in debate zame zelo poučni.

Res je, že po prvih raziskavah sem ugotovil, da je tega res preveč in sedaj bom moral najti stično točko oziroma kaj mi je cilj zbiranja, da se na nekaj bolj točno osredotočim. Vse povprek ne bo šlo, zato bo raziskovanje še precej obsežno. In upam zanimivo

Takšna je moja. Potem, ko mi jo je Slamca poservisiral, deluje kot nova.