»Kljub izjemno visoki vsebnosti soli v vodah Mediterana, tropskih temperatur in vlage, katerim je bila ura izpostavljena ob posamičnih potopih, niso opazne niti najmanjše sledi korozije. Prav tako, ni zaznana nikakršna navlaženost znotraj ure. Vsa predhodna testiranja vodotesnih ur vrhunskih proizvajalcev so pokazala vdor vode od prvega momenta potopa, ki se manifestira kot kondenz, ki nastane na notranji strani stekla. Med potapljanjem je bila ura večkrat nošena z izvlečeno krono, ki je bila postavljena v položaj za nastavitev kazalcev. Ob samem zaključku preizkusov je bila ura pritrjena na tenko verižico in spuščena do globine 120 metrov, kar znaša dve razdalji po 60 metrov. To je maksimalna globina, ki se lahko doseže z osebno opremo na stisnjen zrak. V enournem obdobju na tej globini ni bilo zaznano nobeno uhajanje ali puščanje«.

Gre za prevod povzetka iz uradne objave Inštituta za globokomorske raziskave v Cannesu (Cannes Geophysics Insitute), izdane 26. oktobra, 1953 leta, po opravljenih petmesečnih testiranjih prototipa novega Rolex modela.

S tem dejanjem so dolgoletne sanje Rennea Paula Jeannereta dobile zeleno luč za prehod v resničnost. Renne je bil član upravnega odbora Rolexa in obenem strasten potapljač. Že zdavnaj se mu je porodila zamisel o stvaritvi polnokrvne potapljaške ure, ki bi obenem bila lahko uporabna v vsakodnevnih, splošnih pogojih nošenja. Ker je bil takrat že 72-letni ustanovitelj in lastnik Rolexa, Hans Wilsdorf še vedno, tako kot zmeraj, odprt za nove zamisli in je skrbno sprejemal predloge podrejenih, ni imel nič proti še tesnejšem sodelovanju matične firme z italijanskim partnerjem Panerai. Panerai je bil distributer Rolexa v Italiji, njegova temeljna dejavnost je bila razvoj in izdelava potapljaških inštrumentov. V ta namen je Rolex južnega partnerja oskrboval s Cortebert mehanizmi.

Znano je dejstvo, da je Rolex že leta 1926 lansiral prvo ročno uro s popolnoma vodotesnim ohišjem in jo poimenoval Oyster. Že naslednje leto so to udejanjili, ko je angleška tajnica in plavalka na dolge proge, Mercedes Gleitze, preplavala Rokavski preliv (la Manche), pri čem je na sebi nosila Oyster. Podviga ni preživela samo ona, ampak tudi Rolex. Manj znano je, da se je Hans Wilsdorf z njo dogovoril, da uro pripne na ogrlico, ki se je nahajala pod plavalno obleko. Tako ni bila neposredno izpostavljena brizganju vodnih curkov ob zamahovanju med plavanjem. Vseeno, naslednji dan je naslovnico Daily Maila zasedel podroben zapis o velikem dosežku Mercedes in Oystera. Hansowa genijalnost se še bolj manifestira z naslednjim korakom, ko z vsemi večjimi prodajalci doseže dogovor, da se model Oystera razstavi v prodajnih izložbah, postavljen v posodo polno vode. Tako je Rolex Oyster v zgodovino urarstva zapisan, kot prva komercialna ura z vodotesnim ohišjem.

To je predstavljajo gromozanski uspeh za komaj 22 let staro podjetje ali če smo še bolj natančni, samo 7 let po tistem, ko je Hans iz Londona proizvodnjo preselil v švicarski Biel. Prvi pogoj za zgodovinski dosežek je predstavljalo nepredušno ohišje, ki mora opraviti nalogo nepremostljive ovire, ne samo za vlago ampak tudi za prah.
Rolex je dva pogoja izpolnil sam. Vijačen pokrov ohišja ni predstavljal prevelikega zalogaja. V tem času so tudi drugi urarji prišli do enake rešitve. Nekoliko več napora je terjala rešitev nepredušnosti v območju stekla. Rolex je razvil nazobčan okvir oziroma jekleni prstan ali podaljšek ohišja in ustrezna orodja, ki so omogočila nepredušno vijačenje tudi tega elementa izdelka. Tako oblikovan obroč okoli stekla je še danes prisoten na Date Just in Day-Date modelih.

Najobčutljivejše mesto na uri za vdor neželenih obiskovalcev predstavlja območje ohišja, kjer se nahaja krona, kajti voda ob podaljšku krone, ki navija mehanizem najlažje prodre v notranjost.
Prvo ustrezno rešitev je ponudil ameriški urar Ezra Fitch, ko je leta 1879 izumil zaščitni pokrov, ki se je navil na krono žepne ure. Ker boljše rešitve ni bilo, se je takšen sistem uporabljal tudi na ročnih urah, ki so postajale vse bolj pomemben faktor v prodaji, še posebej po koncu Prve svetovne vojne. Toda, zadnji oktobrski dan leta 1925 prinese trajno rešitev. Tega dne sta švicarska urarja Paul Perregaux in Georges Perret, s patentno številko 114948 v La Choix De Fondsu zaščitila izum urne krone na navoj in s tem vstopila v urarski Hall of Fame. Omenil bi, da Paul ni bil v sorodstveni ali poslovni vezi z Marie Perregaux, soprogo Constanta Girarda, ki sta ustvarila švicarskega velikana Girard-Perregaux.

Po izumu krone na navoj, v ospredje znova stopi poslovna pronicljivost, genialnost in instinkt Hansa Wilsdorfa. Naslednje leto odkupi vse pravice na patent in ga 1.9.1926, registrira v Veliki Britaniji pod patentno številko 260554, dva meseca kasneje pa v ZDA in Nemčiji. Zanimivost predstavlja dejstvo, da je na prvih Oyster urah na pokrovu ure kot čas patenta št. 260554 navedeno leto 1925 in ne leto 1926, ko je bil odkupljen. Po tedanji zakonodaji je bilo to dovoljeno, saj je čas prijave švicarskega patenta pravno upoštevan z navedbo: prioritetni datum. Kakorkoli že, Hans si je z odkupom pravic na neki način prilastil tudi izum. Tako so bili izpolnjeni vsi pogoji za nastanek urarskega legendarnega ohišja, ki je še danes aktualno z nazivom Oyster.

Ko se seštejejo vsi navedeni dejavniki in se pridoda Rennejev prijateljski odnos, s tedaj že slavnim avanturistom in morskim raziskovalcem, Jacques Cousteau-em, pridemo do rezultata v obliki prve prave komercialne ure v zgodovini z vodotesnostjo 10 ATM oziroma 100 metrov. To je bil model Rolex 6204, ki je bil predmet zgoraj omenjenega testiranja.
Poudarek je na prvi komercialni uri. Verjetno je to nekoliko nepravično do Omege oziroma modela Marine, ki je nastal že leta 1932 in je uradno bil registriran, kot prva potapljaška ura namenjena redni prodaji. Imela je dvojno ohišje in je leta 1937 iz strani observatorija v Neuchatelu deklarirana na vodotesnost 13,5 ATM. Toda v resnici, ura ni doživela masovne prodaje in je bila bolj zanimivost, kot aktivna trženjska kategorija. Vsekakor, pa v zgodovini ostaja zapisana kot prva potapljaška ura.
Nekaj podobnega velja za manufakturo iz Firenc, Officine Panerai, ki je leta 1938 razvila model Radiomir, ki je premogel vodotesnost 20 ATM (200 ATM). Tudi Hamilton potapljaška ura iz leta 1943 doseže enako globino, vendar za obe velja dejstvo, da sta narejeni za potrebe vojaških sil oziroma Regia Marine in US Navy.

Posebno vlogo je potrebno pripisati najstarejšemu švicarskemu izdelovalcu ur Blancpain in znamenitemu modelu Fifty Fathoms, ki je bil predstavljen pol leta pred Rolex 6204. To je bila prva ura, ki je imela vrtljivo luneto in obenem certifikat za vodotesnost 100 metrov. Res pa je, da je bila prav tako tržno močno omejena, saj se je prodajala samo v trgovinah s potapljaško opremo in ne v urarnah ali draguljarnah.

Dokaz, da je Renne Paul Jeanneret od Hansa Wilsdorfa prevzel najbolj dovršene marketinške veščine predstavlja javno naznanilo Rolexa, da je sposoben izdelati popolno potapljaško uro. V ta namen so izdelali potapljaški inštrument bolj ali manj v obliki ročne ure, ki zaradi višine in izjemno izbočenega stekla ni bil primeren za vsakdanjo uporabo. Auguste Piccard se je septembra leta 1953 z batiskafom potopil 3131,8 metrom globoko v Tihi Ocean. Na vrhu male podmornice je bila pritrjena Rolex ura, ki je popolnoma normalno delovala, ko je batiskaf izplul nazaj na površje. Normalno je, da logika narekuje vprašanje: zakaj na takšen način promovirati uro, ki nima praktične uporabnosti. Odgovor je dokaj preprost. Rolex je želel pokazati moč in kakovost Oyster ohišja.

Model Rolex Submariner 6204 je bil uradno predstavljen aprila 1954 na tradicionalnem urarskem sejmu v Baselu. Predstavitveni moto je bil: Submariner – potapljačev prijatelj. Množica obiskovalcev je prvič lahko v živo videla uro, katere Twinlock sistem vijačenja krone je omogočal 10 ATM vodotesnosti. Enako velja tudi za luneto, ki se je rotirala v obe smeri in minutno lestvico razdeljeno na petminutne intervale. Pozicijo 12 je krasila puščica obrnjena navzdol, njeno sredino je ponosno zavzel luminirani marker v obliki bisera.

Samo nekaj mesecev pozneje sta se na trgu pojavila dva nova modela Submarinera. Prvi je nosil referenco 6200 in prenesel vodotesnost 20 ATM (200 metrov), medtem ko je drugi z referenco 6205 imel enak mehanizem kot 6200 (kaliber A.260), vodotesnost pa se je glasila na 10 ATM. Vendar tisto, kar je posebej razlikovalo slednjega od ostalih dveh so mercedes kazalci, ki so zahvaljujoč Submarineru postali eden od najbolj prepoznavnih elementov v celotni zgodovini urarstva. Skupno vsem trem modelom je bilo, da niso vsebovali navedbo Submariner na številčnici in da krona ni bila zaščitena z ohišjem spodaj in zgoraj.

Ustvarjanje Submarinera je bil samo prvi korak v verjetno najbolj plodni dekadi kateregakoli brenda v zgodovini urarstva. Namreč, Rolex v naslednjih desetih letih lansira več linij profesionalnih modelov, ki so bili namenjeni pripadnikom zahtevnih poklicev, kot so potapljači, piloti, znanstveniki in ekstremni športniki. Pozne pomladi, 29. maja leta 1953, je Edmond Hillary v navezi z domačinom Tenzingom Norgayem stopil na streho sveta in s tem kronal prvo uspešno odpravo na Mount Everest. Vključno z vodjo, polkovnikom John Huntom je bila cela odprava opremljena z urami Rolex Oyster Perpetual. Brend že konec istega leta prične s proizvodnjo linije Oyster Perpetual Explorer.

Dve leti kasneje Rolex uspešno spremlja pravo eksplozijo medcelinskih poletov. Model GMT Master postane uradna ura več letalskih družb, med katerimi je bila tista največja – Pan Am. Prvič v zgodovini se pojavi dvobarvna luneta, ki jo danes poznamo pod nazivom »Pepsi«. Omogočala je razlikovanje dnevnega od nočnega prikazanega časa.

Leto 1956 Rolex nadaljuje s še močnejšim tempom. Oyster Perpetual Day-Date je prva ura v zgodovini, ki je prikazovala dan v tednu s polnim nazivom. Samo ta model je bil opremljen s President zapestnico. Zelo hitro postane simbol prepoznavnosti najbolj bogatih in najvplivnejših ljudi.

Celo tisti najbolj učeni so dobili uro, s katero so v fizično-simbolnem pogledu izstopali iz povprečja. Jeseni leta 1956 Rolex predstavi model Milgauss. Ko ti izdelek certificira CERN (Evropski inštitut za nuklearne raziskave), potem zagotovo veš, da je vsak od 1000 gausov magnetne odpornosti, resničen. Rolexovi inženirji so podvig dosegli z razvojem materiala iz fero-magnetnih legur, ki so omogočali popolno zaščito mehanizma.

Leto 1960 je 9. julija v neminljivost odneslo Hansa Wilsdorfa, pred tem pa ga je osrečilo z izjemnim darilom. 23. januarja je Rolex, sedem let po avanturi na najvišji točki planeta, brezhibno deloval tudi na njegovi najnižji točki, v globini 10.916 metrov. Tega dne je podmornica Trieste spuščena na dno Marijanskega kanala. Na zunanjo ohišje podmornice pritrjen Rolexov prototip je zdržal pritisk 1125 kg na centimeter površine in omogočil, da je ura delovala popolnoma enako, kot pred potopom.

Dekada se zaključi leta 1963 s predstavitvijo najbolj popularne športne ure v zgodovini urarstva, kronografom Daytona.

Vse to ni zmotilo evolucije Submarinera. Samo leto dni po predstavitvi v Baselu, leto 1955 obeležijo tri nove reference. 6536 je vseboval malo krono medtem, ko je 6538 bil opremljeno z veliko (oversized). Tretji model je bil 6536/1, ki je bil kronometrska verzija 6536. Skupno vsem trem je bilo, da jih je poganjal močno nadgrajen kaliber 1030, vsa tri modela so vsebovala mercedes kazalce in navedbo Submariner na številčnici. Pod njo je bila napisana vodotesnost, izražena v metrih. Model 6538, Britanska kraljeva mornarica proglasi za svojo uradno uro, naslednjega leta pa enako potezo povlečejo tudi Kanadske pomorske sile.

Razvoj se ne ustavlja in leto 1958 prinese modela 5508 in 5510 z mehanizmom 1530.

V začetku '60 let, pride do pomembnejših sprememb v dizajnu modela. 5512 (kronometer verzija) in 5513 pridejo v premeru 40 mm, kar je za 4 mm več od predhodnika. Bistvena sprememba se je nanašala na podaljšanje ohišja na takšen način, da je omogočalo zaščito krone z zgornje in spodnje strani. Na številčnici modela 5512 se prvič pojavi napis »Superlative Chronometer. Officially Certified«. Zelo pomembna novost je bil opuščanje premaza za osvetlitev iz radija in prehod na tritij.

Leto 1965 prinaša opustitev zlate in srebrne pozlate na številčnicah in uvajanje belih indeksov.

Če je prvih 12 let prisotnosti Submarinera na trgu pomenilo širok obseg prodaje, potem je leto 1966 v urarstvo prineslo pojem masovna prodaja v polnem pomenu te besede. Model z referenco 1680 na pleksi steklu prinese lečo za lažje odčitavanje datuma. Novi model je s seboj prinesel tudi novi kaliber - 1575. Popularnost doseže najvišjo stopnjo in Rolex postane subjekt globalne masovne potrošnje.
S tem dejanjem, Submariner postane ura, ki je bolj ali manj tudi še danes prisotna. Vsekakor so izboljšave sledile tudi v tem obdobju. Bile pa so precej redke in niso radikalno posegale v videz ali kakovost ure. Lahko rečemo, da je Rolex pustil modelu normalen razvoj in da je z visokimi kozmetičnimi korekcijami dodatno utrdil njegov status ikone v sodobnem urarstvu.
Ena od takšnih novitet se zgodi v letu 1979. Model Submariner 16800 je opremljen s safirnim steklom, vodotesnost se poveča na današnjih 30 ATM. Dve leti potem se obstoječi modeli opremijo z enosmerno vrtljivo luneto in mehanizmom 3075.

Leta 1988 se v model Submariner Date 16610 prične vgrajevati, še danes prisoten, kaliber 3135.

Leto 2003 mine v praznovanju pol stoletja obstajanja Submarinera. Slavljenec se okiti z zeleno luneto in oznako 16610LV. Ni šlo za omejeno serijo. Redna proizvodnja je trajala do leta 2010.

Leti 2009 in 2010 prineseta prve Submarinere s keramično luneto (116613 in 116619) v kombinaciji zlato, belo zlato, jeklo in modro številčnico. 116610LV močno izstopa zaradi zelene številčnice. Vsi navedeni modeli so bili opremljeni z nekoliko spremenjenimi zapestnicami, za kar je bilo potrebno nekoliko odebeliti luge.

Leto 2012 je zelo pomembno za varianto izvirnega modela – Submariner No Date. Referenca 114060 prinaša novejše, nekoliko bolj kvadratasto oblikovano ohišje, poimenovano Maxi Case. Lugi so malce daljši in rahlo ojačani v aspektu obsega. Tukaj se spremembe ne končajo. Tudi No date dobi keramično luneto, Chromalight markerje, mehanizem 3130 pa se obogati z modrim Parachrom Hairspringom. Popolnoma nova zapestnica je opremljena z Glidelock sistemom za samostojno podaljšanje.

Leto 2018 modelu 114060 prinese še eno manjšo spremembo, ki se nanaša na številčnico. Črka m, ob napisu 300 metrov, je sedaj postavljena neposredno ob številki in nima presledka, ki je bila značilen za obdobje 2012 – 2017.

Moj primerek prihaja iz marca 2018.



Ohišje je narejeno iz nerjavečega jekla z oznako 904, ki je kakovostnejše od tistega z oznako 316 in ki se običajno uporablja v urarski industriji. Garantira najvišjo možno zaščito od oksidacije, zato se uporablja v visoko tehnoloških postopkih, vesoljski produkciji in najbolj zahtevnih procesih v kemični industriji. Zgoraj je fino brušeno, iz strani visoko polirano.

Premer ure brez krone znaša 40,0. Enaka je tudi dolžina. Višina je 13,0 mm.
Razdalja od luga do luga znaša 48,0 mm, med lugoma pa 20,0 mm.

Krona se nahaja na poziciji 3. Zelo dobro je zaščitena z ohišjem zgoraj in spodaj. Vijači se, premer znaša 6,0 mm. Podpisana je in narejena iz visoko poliranega jekla. Prijemni del je globoko nazobčan in omogoča odličen prijem prstov. Manipulacija je popolno enakomerna. Ležaj navoja sprejema krono v prvem koraku, kar pomeni, da je potreben neznaten pritisk na njo za pričetek zavijanja v ohišje.



Luneta je enosmerno vrtljiva s 120 kliki za poln krog. Vsebuje minutno skalo. Gosto nazobčan stranski del je obdelan s finim brušenjem jekla, medtem ko je prstan keramičen oziroma je narejen iz posebne vrste tega materiala, kerakroma. Širina lunete, ki se strmo spušča proti robu, znaša 4,6 mm. Indeksi in markerji na koroni prstana so prevlečeni s platino.

Bezel se vrti v enakomernem ritmu. Brez pretirane lahkotnosti in brez nikakršne potrebe po uporabi močnejše sile. Vse poteka gladko. Pod prsti je moč čutiti vzmet, toda brez prisotnosti premika v prazno v smeri zgoraj – spodaj.

Pokrov ohišja je narejen iz nekoliko bolj grobo brušenega jekla 904. Vijačen je in ne vsebuje okrasne gravure ali podatkov o modelu, kar v tem primeru predstavlja prednost, ker bi bilo škoda zmotiti tako kakovostno obdelavo jekla. Vizualno raznolikost prinašata fino poliran obroč v nadaljevanju in gosto nazobčan prstan zgornjega dela pokrova.